Oktobra 2013 so me Ekologi brez meja povabili v Ljubljano, da bi se udeležil dogodka za ustavitev sežigalnice, ki jo je želela zgraditi slovenska prestolnica. Takrat iskreno povedano nisem vedel veliko o stanju odpadkov v Sloveniji, saj smo ravno ustanovili Zero Waste Europe, dobre reference za Zero Waste v Evropi pa so prihajale iz severne Italije in španske Baskije.

Na moje presenečenje je imela Slovenija, zlasti Ljubljana, vzpostavljen razmeroma dober sistem z nizko stopnjo nastajanja odpadkov (v primerjavi z evropskim povprečjem) in visokim deležem ločenega zbiranja. Spomnim se, kako sem na tej konferenci takratnemu direktorju Snage izpostavil to vprašanje: „Zakaj želite graditi sežigalnico, ki vas bo zaklenila v krog za desetletja, če imate na voljo vse, da postanete svetovna referenca za zero waste?“. Običajno podjetja za ravnanje z odpadki takšno vprašanje, ki prihaja iz civilne družbe, ignorirajo, vendar je Snaga prisluhnila in se odločila razmisliti o tej možnosti.

Leta 2014 smo z veseljem sprejeli Ekologe brez meja v mrežo Zero Waste Europe. Zahvaljujoč vztrajnosti in nepopustljivosti našega pomembnega slovenskega člana sta občini Vrhnika in Ljubljana leta 2014 sprejeli zero waste zavezo. Tako je Ljubljana postala prva evropska prestolnica, ki je razglasila zavezanost cilju zero waste, in se tega veselila v mandatu zelene prestolnice Evrope leta 2016.

Za Zero Waste Europe je bilo še posebej pomembno, da je mesto iz južne Evrope in - takrat še - relativna novinka v Evropski uniji pokazalo pot drugim evropskim prestolnicam. Zlasti medtem ko so zahodnoevropska mesta obtičala v visokih količinah odpadkov, nizkih stopnjah recikliranja in dragih sežigalnicah. Ljubljana je bila dober primer, kako ravnati drugače.

Slovenske dobre prakse so bile uporabljene kot referenca pri oblikovanju politike EU za določitev cilja 65-odstotne stopnje recikliranja do leta 2035. Pri kampanjah za višje cilje EU na področju recikliranja smo ponavljali: „Če Ljubljana in Slovenija zmoreta, zakaj ne bi mogli tudi drugi?“.

Danes se evropske občine počasi približujejo ravni, ki jo je Ljubljana dosegla pred desetimi leti, zaradi pomembnega dela Ekologov brez meja pa je Slovenija evropska država z največjim številom certificiranih zero waste občin.

Ni bilo lahko in stvari se lahko vedno izboljšajo, a dejstvo je, da je Slovenija danes dobro znana svetovna najboljša praksa na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Na to morate biti Slovenci ponosni in hvaležni desetletnemu delu društva Ekologi brez meja, saj se brez njih to ne bi zgodilo!

V imenu evropske mreže zero waste želimo Ekologom brez meja srečno 10. obletnico programa zero waste in se veselimo njihovega prispevka v naslednjih 10 letih!

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.