Ker veliko damo na učinkovitost, podrobneje spremljamo našo finančno smotrnost. Vsako leto pripravimo pregled delovanja v prejšnjem, čemur je namenjen ta članek. Uporabljamo lastno metodologijo na podlagi nastalih stroškov, saj bo tudi računovodsko večina knjiženih na isto leto. Povedo nam veliko, glavne kazalnike pa predstavljamo v nadaljevanju.

Finančne podatke podrobno spremljamo iz več razlogov:

• da lahko obstanemo,
• da lažje usmerjamo naše delo,
• da višamo transparentnost in zaupanje
• in da pri tem ostajamo primer dobre prakse.

Naša letna poročila so sicer javno dostopna na spletni strani in AJPES-u, a nam ne povedo dovolj, pa še pripravljamo jih le enkrat letno. Po vzoru Charity Navigatorja, ki ocenjuje učinkovitost milijonskih nevladnih organizacij, je v Sloveniji dolgo nastajal portal dobrodelen.si, ki pa na koncu ni ugledal luči sveta za širšo javnost. Bolj resno, učinkovito in transparentno delovanje po obeh metodologijah pomeni več točk pri ocenjevanju, kar je le še dodatna spodbuda.

Zbiranje podatkov je sprotno in v glavnini avtomatizirano, zato imamo pregled lahko na voljo že v prvih dneh novega leta in samo poročanje ne predstavlja večjega bremena.

Eden od najbolj pomembnih kazalnikov finančne učinkovitosti je delež stroškov namenjenih programskemu delu. Torej delu, zaradi katerega sploh obstajamo. Vse ostalo predstavljajo stroški režije in financiranja, ki jih je včasih sicer težko ločiti od programskih, a oceno vseeno lahko podamo. Donatorje ponavadi zanimajo predvsem deleži porabe po naštetih kategorijah in višina stroškov za vsak zbran evro donacij. Ker se bolj malo ukvarjamo s spodbujanjem donacij posameznikov, je ta kazalnik odličen — lani smo za vsakih zbranih sto evrov porabili le 81 centov. Hvala vsem, ki ste nas tako podprli! A poglejmo še stroške po kategorijah.

Deleži porabe sredstev v 2023

Kaj vse razumemo pod temi kategorijami?

• Vsebinsko delo: skoraj vse programsko in projektno delo, spremljanje zakonodaje in zagovorništvo, odgovarjanje na vprašanja javnosti in novinarjev ter drugo komuniciranje, sodelovanje v mrežah;
• Administracija: splošne formalnosti in poročanja, splošno vodenje in načrtovanje, birokracija ukvarjanja s prostovoljci in praktikanti, usposabljanja, računovodstvo;
• Finance: pisanje projektnih prijav, spremljanje razpisov in naročil, donacije in sponzorstva.

Pri tem je treba vedeti, da vsebinsko delo ni možno brez določene količine administrativnega in finančnega, tako da bi bilo morda smiselno upoštevati še del teh stroškov. Idealnega ključa, ki hkrati ne bi preveč zakompliciral sistema, še nimamo.

V primerjavi s podatki iz prejšnjega leta je spet viden napredek. Pozna se, da smo okrepili ekipo in uspeli pridobiti še več tujih sredstev za naše odpadkarske partnerje iz Ukrajine, saj oboje niža sorazmerni delež stroškov režije. Visok nivo učinkovitosti nam je torej uspelo še izboljšati, je pa res, da je del izboljšav začasnih in bomo morali še več truda vložiti v dolgotrajno odličnost. Hvala vsem, ki nas pri tem podpirate, kaj vse smo v tem letu počeli, pa si lahko preberete v našem vsebinskem poročilu.