Kruh? Kruhovi cmoki, kruhovi krutoni, drobtine, šnite, popečen kruh, kruhov narastek, kruh v mleku … Jabolka? Jabolčni kompot, marmelada, pečena jabolka, jabolčni zavitek, jabolčna pita, sadna solata … Verjetno ste prepoznali vzorec naštevanja jedi iz živil, ki nam ostajajo v gospodinjstvu in bi jih sicer zavrgli. Otroci so se po začetnem ogrevanju navdušili nad igro in prekipevali od idej (in opisovanja različic jedi, ki jih pripravljajo pri njih doma).
Da se hrane ne meče stran, smo si bili enotni. Ker je nimajo vsi dovolj, ker je to slabo za okolje in naše denarnice. Da lahko z njo naredimo marsikaj bolj uporabnega, kot da pristane v košu za biološke odpadke, tudi to otroci štekajo. Marsikateri četrtošolec bi lahko dal lekcijo o kompostiranju nekaj desetletij modrejšim. Njihovo znanje smo nadgradili še z nekaj uporabnimi pripomočki, kot sta načrtovanje nakupovalnega seznama in pravilno shranjevanje živil, razložili bokashi kompostiranje.
Tudi problematiko plastike otroci (na žalost) že zelo dobro poznajo. Njih se fotografije morskih živali, zapletenih v plastiko, ki jih vidimo v medijih, še posebej dotaknejo, zato ni čudno, da so to tudi zelo pogosto izpostavljali. Kar jim je bilo večinoma novo - koliko izdelkov je v resnici narejenih iz plastike, začenši z njihovimi oblačili. Na srečanjih smo s pomočjo didaktičnih pripomočkov raziskovali lastnosti plastike oziroma razloge za njeno vseprisotnost, nato pa ugotavljali še, kako različnih vrst so v resnici plastični izdelki, ki jih pogosto uporabljajo. In najpomembnejši del? Iskali načine za to, kako se lahko izognemo največjim škodljivcem oziroma plastičnim izdelkom za enkratno uporabo.
Dvajset delavnic: deset o plastiki in deset o zavrženi hrani na desetih slovenskih osnovnih šolah smo v lanskem letu izvedli v sklopu sodelovanja s podjetjem Plastika Skaza. Podjetje je bilo namreč skupaj s petimi slovenskimi LAS-i vključeno v projekt “Manj je več”, ki sta ga financirali Evropska unija in Republika Slovenija. Mogoče nam je bilo izvajanje delavnic za skoraj 1200 učencev še posebej v veselje, ker je tudi nam Manj je več zelo blizu. Ga že poznate?