Varovanje okolja je ključnega pomena za naš obstoj in kakovostno življenje. S svojimi dejanji in odločitvami vsak dan vplivamo nanj. Tudi sama se aktivno zanimam za okoljske problematike in reševanje le-teh, zato sem se tudi odločila, da se pridružim tekmovanju za Miss Earth.

Miss Earth je mednarodno okoljsko naravnano lepotno tekmovanje, ki ozavešča okoljske probleme in odgovornost do premišljenega ravnanja z naravo. Finalistke Miss Earth Slovenija smo se preko celega leta pomerjale v različnih ekoloških izzivih. Naš prvi ocenjevalni dogodek Talk show je bil namenjen razpravljanju o najpogostejših okoljskih problematikah, kot so mikroplastika, ločevanje odpadkov in varčevanje z vodo. Eden od izzivov je vključeval tudi kreacijo in izdelavo obleke iz recikliranega materiala, vsaka finalistka pa je morala pripraviti tudi svoj eko projekt ter ga predstaviti. Sama sem se odločila, da izvedem 20-dnevni eko izziv. Vsak dan sem preučila, izvedla in slikovno dokumentirala eno ekološko idejo, ki jo lahko prav vsak implementira v svoj vsakdan. Vse ideje in izzivi so zelo enostavni in ne vzamejo veliko časa, vendar pa imajo dolgoročno ogromen vpliv na okolje.

1. dan posvetila ločenemu zbiranju odpadkov. Glavni namen ločenega zbiranja je, da se odpadki ne odložijo na odlagališču, temveč se jih preusmeri v razne oblike predelave, ki zagotavljajo ponovno uporabo surovin. Z ločevanjem odpadkov lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju porabe naravnih virov surovin, k zmanjšanju onesnaženosti svojega in našega skupnega okolja ter k zmanjšanju količine odloženih odpadkov na odlagališčih. Pravilno ločevanje odpadkov je zelo enostavno in vsak od nas lahko na ta način pripomore k čistejšemu okolju.
2. sem preučevala, kako preprečiti nastajanje odpadkov. Na preprečevanje nastajanja odpadkov lahko posamezniki vplivamo z odločanjem pri nakupu izdelkov, ki jih potrebujemo v naših gospodinjstvih. Sem uvrščamo uporabo nakupovalnih vrečk za večkratno uporabo, baterij za ponovno polnjenje, izdelkov v večjih pakiranjih in v reciklabilni embalaži.
3. dan sem reciklirala papir. Odpadne revije, časopise in zapiske sem zbrala v škatli ter jih odpeljala na Surovino. Na ta način ohranjamo gozdove, saj iz odpadnega papirja dobimo papir, ki je primeren za ponovno uporabo.
4. dan sem izvedla čistilno akcijo za stanovajskim blokom, kjer bivam v Ljubljani. Ko gremo v naravo je prav, da morebitne odpadke pospravimo in jih odnesemo v zabojnike za smeti.
5. dan sem namenila ekološkemu transportu. Promet je poleg klasičnih proizvajalcev energije velik onesnaževalec zraka. Avtomobilski izpušni plini uničujejo rastline, drevesa in zgradbe, pri ljudeh, ki so jim najbolj izpostavljeni, pa redno prihaja do resnih poškodb in bolezni. Mikromobilnost – električni skiroji, kolesa, enokolesniki in druge naprave so nova pomembna tema na področju celostnih večmodalnih rešitev za mobilnost. Ta koncept bi lahko igral ključno vlogo pri uresničevanju „vizije nič" - nič onesnaževanja in emisij, nič smrtnih žrtev in hudih poškodb, nič prometnih zastojev. Promet je tudi orjaški porabnik goriv. Sama za prevoz po Ljubljani največkrat uporabim kolo ali pa grem peš, za daljše razdalje pa uporabljam javni prevoz.
6. dan sem namenila ekološki športni aktivnsti, saj tudi šport vpliva na onesnaževanje okolja. Zadnje čase se tako pojavljajo ekološko-prijazni športi, pri katerih se porabi manjša količina vode, goriva ali elektrike. Večinoma gre za zunanje športne aktivnosti. V športnih dvoranah smo pozorni na čimmanjšo porabo energije, za razsvetljavo se lahko uprabijo moderne LED žarnice, ki prihranijo na energiji in denarju. Namesto papirnatih brisač uporabimo bombažne brisače, namesto plastenk za vodo pa stekleničke.

7. dan sem počistila stanovanje z ekološkimi čistili. Čistila so lahko zelo agresivna in negativno vplivajo na naše zdravje in okolje. Večina jih vsebuje kemikalije in toksine, ki so škodljivi. Izjemno učinkovita čistila lahko naredimo sami. Zanje bomo porabili zelo malo časa in denarja, družini, sebi in okolju pa bomo naredili veliko uslugo. Večino osnovnih sestavin, ki jih potrebujemo za eko čistila lahko najdemo kar v domači kuhinji. Že s kisom, limonami, sodo bikarbono, olivnim oljem in soljo lahko naredimo našo hišo čisto in zdravo. Zelo uporabni pa so tudi čebelji vosek, boraks in eterična olja.

8. in in 9. dan sem izdelovala ekološko kozmetiko. Preko številnih kozmetičnih produktov v naše telo prihajajo kemične snovi, kot so barvila, konzervansi in drugi dodatki, ki zdravju ne koristijo ali so zanj celo nevarni, zato si sama doma pripravljam piling za ustnice, maske za obraz in lase iz enostavnih sestavin kot so med, sladkor, kokosovo olje itd.

10. dan sem preučevala, kako varčevati z vodo. Čisti vodni viri namreč niso neusahljivi, zato moramo imeti odgovoren in varčen odnos do vode. Porabo vode lahko zmanjšamo tako, da med umivanjem rok, zob, tuširanjem, miljenjem rok in britjem zapiramo pipo, uporabljamo tuš namesto kadi in skrajšajmo čas tuširanja, ne uporabljamo tekoče vode za taljenje zmrznjene hrane, uporablajmo varčne pralne in pomivalne stroje, vrt zalivamo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko je izhlapevanje vode manjše, avtomobile peremo v avtopralnicah s sistemom za recikliranje vode itd.

11. dan sem posvetila ekološkemu vrtnarjenju, ki se začne pri ekološkemu semenu in eko sadikah. Za vzgojo sadik in pravo eko vrtnarjenje pazimo, da gnojimo samo z gnojili, ki so naravnega izvora. Za gnojenje uporabljamo doma pripravljen kompost ali domač hlevski gnoj, pri čemer je najboljše, da je le-ta pridelan na ekološki kmetiji. Zemlji, v kateri hočemo vzgajati eko sadike in nato zelenjavo, ne dodajamo sintetičnih pesticidov, insekticidov ali herbicidov.

12. dan sem preučevala pridelavo ekološke hrane. Ekološka pridelava temelji na naravnih metodah, pridelki pa imajo visoko kakovost, saj tovrstna pridelava ne dovoljuje uporabe kemičnih sredstev, sintetičnih dodatkov in gensko spremenjenih organizmov.

13. dan sem preizkušala eko začimbe. Tudi pri izbiri začimb je priporočljivo, da uporabimo ekološko pridelane začimbe, ki ne vsebujejo ojačevalcev okusa, dodanih arom in barvil. Začimbe lahko pridelamo kar na svojem vrtu, balkonu ali celo na okenski polici.

14. dan sem si pripravila ekološki obrok. Ekološki obroki so pripravljeni iz zdravih, ekološko pridelanih živil, pri katerih si lahko obetamo zdravilne učinke, ki jih posedujejo v svoji neokrnjeni naravi. Tovrstni obroki so brez vsakršnih ojačevalcev okusa in ostalih nepotrebnih pripravkov in konzervansov.

15. dan sem si ogledala domačo eko ozimnico. Vloženo zelenjavo in sadje lahko uživamo pozimi, ko nimamo na voljo svežih vrtnin.

16. dan sem posvetila ekološki reji živali. Pri ekološki živinoreji je poudarek na pridelavi polnovredne in zdrave hrane, živalim prijazne reje in čim manjšemu obremenjevanju okolja. Poleg pretvarjanja rastlinskih snovi iz krme v beljakovine, živali z iztrebki prispevajo k ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti tal. Živalim je treba poleg optimalne krme zagotoviti optimalne pogoje reje, ki zagotavljajo dobro počutje živali na kmetiji.

17. dan sem posadila drevo. Drevesa so pljuča našega planeta in ključni element za obstoj človeške vrste. Oskrbujejo nas s kisikom in shranjujejo ogljik, preprečujejo erozijo tal in gostijo divje živali. So ključnega pomena pri proizvodnji papirja, za ogrevanje, v gradbeništvu in pri oskrbi s hrano. Sajenje dreves je izjemno trajnosten način, da ugodno vplivamo na okolje.

18. dan sem preučevala, kateri način ogrevanja je okolju najbolj prijazen. Toplotna črpalka je ekološko najbolj učinkovit način ogrevanja. Vsaka toplotna črpalka drastično zniža stroške ogrevanja (od 35-60%), zasede malo prostora in je enostavna za upravljanje in uporabo.

19. dan sem sem polepšala stanovanje z eko dekoracijo. Dom lahko olepšamo in okrasimo z dekoracijo iz recikliranih in naravnih materialov, kot so les, odpadne steklenice, rastlinje, star papir in blago.

20. dan pa sem namenila varčnim žarnicam. Osnovni namen varčnih žarnic je varčevanje z energijo. V primerjavi s klasičnimi žarnicami, varčne prihranijo do 80% električne energije pri enaki svetilnosti. Luči prižigajmo le in samo takrat, ko jih resnično potrebujemo. Dnevna svetloba je daleč najbolj energijsko učinkovita oblika svetlobe.

Z uveljavljanjem majhnih ekoloških rešitev v svoj vsakdan lahko naredimo veliko koristi zase in za okolje. To je trajnostno in okolju prijazno življenje, ki pozitivno vpliva na naše zdravje, na zdravje naših partnerjev in otrok ter posledično tudi na okolje, v katerem živimo in v katerem bodo živele generacije za nami. Tudi sama želim narediti spremembo ter preko tekmovanja za Miss Earth Slovenije spodbuditi čimveč ljudi k preudarnejšemu ravnanju z naravo.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.