Odpadki so kot mitološka pošast hidra. Devet glav in težav, ob nepravilnem ravnanju pa še kakšna zraste. Tu se primerjava konča, ker Heraklejev odgovor na hidro je bilo še vedno rezanje glav, pri odpadkih pa se je ponavadi bolj učinkovito spopasti z delom, ki ne grize — z virom. V letu 2024 je bilo takih prilik kar nekaj, novosti in naše dosežke pa predstavljam v nadaljevanju.
Odmislimo pomanjkljivi Zakon o varstvu okolja in nadaljevanje sage s proizvajalčevo razširjeno odgovornostjo, ki bo v 2025 končno odprla naslednje poglavje. Pa še vedno nejasno usodo kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke. Pa globalno konvencijo o plastiki, kjer se je sprejem tudi zamaknil v novo leto, trud nevladnikov pa zagotovil, da trenutno besedilo ni povsem razvodenelo.
Najbolj pomembne novosti so imele vrhunce na evropski ravni. Skupaj z ostalimi evropskimi člani Break Free From Plastic smo, navkljub rekordnim pritiskom industrijskih lobijev, precej uspešno zagovarjali novo Uredbo o embalaži in odpadni embalaži (PPWR). Čeprav nismo povsem zadovoljni s končnim besedilom, vseeno predstavlja velik korak naprej in dosežek, na katerega je celotno gibanje lahko ponosno.
Podobno smo si skupaj s koalicijo Right to Repair Europe prizadevali za ambiciozno direktivo o popravilih. Je tudi velik korak naprej, čeprav postavlja skoraj samo okvir in bo potrebne še precej druge tehnične zakonodaje in ukrepov na državni ravni, da bo direktiva res zaživela. V ta namen smo v okviru projekta pripravili dodatno stališče s pregledom novosti in kaj manjka do univerzalne pravice do popravila tako na evropski kot slovenski ravni. V 2024 smo vzpostavili prve stike z ministrstvom, ki bo predpis preneslo k nam, glavnina zagovorništva pa nas čaka letos.

Na evropski ravni je bilo še nekaj pomembnih mejnikov, kjer smo sodelovali v posvetovanjih in pri zagovorništvu, ki se pogosto razteza čez več let. Na primer sprejem direktive ESPR, ki med drugim prepoveduje uničevanje nekaterih neprodanih izdelkov, in skorajšnji sprejem prenovljene Krovne direktive o odpadkih z bolj razdelanimi cilji za odpadno hrano in dodatnimi ukrepi za odpadni tekstil. Sicer v 2025 pričakujemo naslednji paket krožnega gospodarstva nove Evropske komisije, a nič revolucionarnega na zakonodajni ravni, saj je po prevladujočem mnenju čas za implementacijo sprememb iz zadnjih let.
V Sloveniji smo celo leto čakali na Ustavno sodišče in Sodišče EU glede zadržanih členov Zakona o varstvu okolja. V tem času smo dobili le, sicer pozitivno, mnenje poročevalca. Vmes smo se pridružili iniciativi prebivalcev Anhovega in skupaj dosegli vsestrankarsko podporo spremembi istega zakona v smislu strožjih mejnih vrednosti emisij pri sosežigu odpadkov in bolj pregledni objavi meritev. Pregledali smo implementacijo SUP direktive in uspeli s predlogom sprememb pri neučinkovitih členih o avtomatih. Med posodobitvijo Uredbe o zelenem javnem naročanju pa olajšali sodelovanje akterjem ponovne uporabe, saj je ministrstvo na koncu umaknilo en omejujoč pogoj.
Spreminjanje zakonodaje je zahtevno delo, saj smo skoraj vedno v asimetrični poziciji moči, pogosto pa tudi sami procesi posvetovanja z zainteresirano javnostjo niso optimalni, da bi se lahko vsi učili od stališč drugih in lažje dosegli konsenz. A čeprav je vse skupaj zahtevno in pogosto tečno, naše in skupne zmage na tem področju, tudi ko so micene, povrnejo nekaj volje za nadaljevanje prizadevanj za moderen in učinkovit pravni sistem na področju varstva okolja. S tem v mislih optimistično začenjamo novo leto!