Avtor: Ana Golja, Ekologi brez meja, dne 12. september 2021, 11:09

„A nisi ti arheolog?!“

„Ja“

„In delaš v okoljevarstvenem društvu?“

„Ja“

In potem vidiš tisti totalno zmeden obraz človeka, ki poskuša to dvoje logično povezati, pa mu ne uspeva.

„Ja, ampak, a niste arheologi tisti, ki žličkate? Žlička, metlica in brskanje po templjih?“

„Ja, ampak ne ravno z žličko in zelo mal z metlo, saj Slovenija in Hrvaška nista ravno peščeni, da bi lahko z metlo kar 1 m zemlje umaknil …“. Mogoče bi se prej razburila zaradi imena žličkarji, zdaj mi je prav simpatično in smešno.

„Ja in kaj potem delaš v okoljevarstvenem društvu?“ – še vedno nikomur ni jasno ...

Za začetek popišimo stvari, ki so pri delu v arheologiji in okoljevarstvenem društvu, kot so Ekologi brez meja, podobne: brskanje in zbiranje odpadkov (to ni nikomur padlo na pamet, kajne? ), raziskovanje in analiza le teh, delo na terenu in v pisarni, oboje zveni čudno in malo ljudi to delo opravlja, obojega večina podjetij ne mara – vedno nekaj ustavljajo in prepovedujejo, oboji delajo na ohranjanju in čeprav običajno različnih stvari, te na določenih mestih sovpadajo – kot je recimo ohranjanje kulturne in naravne krajine.

Res pa je, da se te stvari, tako kot večina stvari v življenju, enostavno prepletajo. Z ohranjanjem enega, ohranjamo tudi drugo. In čeprav je moj nov začetek delo v društvu, kjer bom bolj aktivna na področju ohranjanja okolja, sem od vedno imela dve strasti – arheologijo in ekologijo. Ko sem izbirala fakulteto v Ljubljani, sta bili ti dve področji na prvem mestu. Na koncu sem študirala arheologijo, česar sem zelo vesela, poslovno pa sem imela sem možnost delati oboje. Na koncu štejeta le spoštovanje in ljubezen. Do planeta, starih kultur in navad, preteklih in bodočih generacij, ciklov in predmetov, odnosov med živim in ne živim. Stare civilizacije so večinoma spoštovale okolje, spoštovale so določene pretekle ostanke, tudi če jih niso razumeli, virov niso jemali lahkotno in večinoma so reciklirali (zato imamo rimske nadgrobne stele vpete v hiše – nesmotrno bi bilo zapraviti dobro obdelan kamen). Seveda so obstajale tudi take, ki niso, in te običajno niso dolgo trajale, zato se je ravnotežje povrnilo. Res pa je, da nikoli nismo šli tako daleč kot danes in to na globalni ravni, ko obnašamo kot da ne cenimo ničesar in imamo vsega preveč. Preveč kupujemo, preveč zapravljamo, preveč porabljamo, preveč mečemo stran. Kaj lahko naredimo?

Tukaj se vrnemo na prvo vprašanje - kaj delam v okoljevarstvenem društvu –  delam na spremembah, ki so možne. Čeprav nisem dokončala študija ekologije (res je, da za prijazen odnos do okolja v vsakdanjem življenju ne rabiš imeti študija, čeprav se včasih med prebijanjem skozi ekološke vsebine včasih lahko počutiš, da ravno to delaš), pa vsak dan delam na tem, da bo nam vsem malo boljše. Naj bodo vsakodnevne izbire take, ki promovirajo trajnosten življenjski slog, aktivirajmo se v shodih, referendumih (tistih, ki se seveda skladajo z našimi nazori) in sprašujmo  okoljevarstvena društva za dobre eko nasvete za lažje  manevriranje med dobrimi trajnostnimi odločitvami. Lepo je vedeti, da s svojimi odločitvami delaš nekaj dobrega, da daješ nazaj, da si društveno koristen. Začneš pa lahko že danes.

Ana Golja, nova članica ekipe Ekologov brez meja.