Velikonočni vikend je spet prinesel goro hrane na mizo. Vedno znova me začudi, kako veliko smo je sposobni pojesti v nekaj dneh. In kot ponavadi, ti po treh dnevih trdo kuhana jajca že krepko presedajo. Moja babi je imela poseben recept, s katerim je znala porabiti vse, kar je ostalo od praznične ali rojstnodnevne mize – kose šunke, jajca, zelenjavo, kuhan krompir. Temu je rekla francoski krompir, jed pa je bila pravzaprav zloženka vsega, kar smo po praznikih našli v hladilniku. Rezine različnih ostankov je zložila v rdečo emajlirano kozico brez ročajev, nato vse skupaj prelila z mešanico stepenih jajčk in smetane ter spekla. Ne vem, če sem ji kdaj rekla, da sem se tega njenega krompirja veselila skoraj bolj, kot dejanskih narezkov in nabasanih krožnikov za praznike. Ali pa njenega beljakovega peciva, ki ga je naredila zato, da je porabila rumenjake, ki so ostali od biskvitov za torte in rolade.

V Sloveniji vsako leto zavržemo več kot 140 tisoč ton hrane, slišimo. Prav tako tudi (vsaj zame) grozno statistiko, da je vsak Slovenec odgovoren za več kot 68 kilogramov zavržene hrane! Še več, za skoraj polovico zavržkov hrane so odgovorna gospodinjstva; delež trgovin je denimo 10 %. Pri tem je pomembno predvsem, da bi lahko to statistiko močno zmanjšali – s pravilnim shranjevanjem, bolj načrtnim nakupovanjem ter tudi pouporabo jedi bi količino hrane, ki pristane v smeteh, precej zmanjšali.

Ne moremo se več oklepati niti izgovora, da ne vemo, kako to narediti: na spletu je nešteto odličnih receptov, nasvetov in navodil, kako si lahko tudi posamezniki in družine oblikujemo bolj trajnostno življenje. Kajti vsako potovanje (v boljši svet) se začne s prvim korakom. In življenje v svetu izobilja je povzročilo, da smo izgubili spoštovanje do hrane.

Tema zavržena hrana je tudi za Lidl Slovenija pomembna in se ji že nekaj let aktivno posvečamo. Pri tem se lotevamo potencialnih zavržkov že na začetku – pri samem naročanju izdelkov. Z optimiziranimi procesi naročanja in spremljanja blaga skrbimo, da je izdelkov, ki bi jim rok trajanja potekel na policah naših trgovin, čim manj. Številnim izdelkom pred rokom trajanja znižamo ceno, prav tako za polovico znižamo ceno včerajšnjemu kruhu, iz 25 trgovin pa ob koncu delovnika doniramo različne prehranske izdelke humanitarnim organizacijam, ki poskrbijo, da izdelki še pred iztekom roka trajanja pridejo v prave roke. A se zavedamo, da to ni dovolj.

S programom Ekošola od leta 2015 izvajamo projekt Hrana ni za tjavendan s številnimi slovenskimi vrtci in šolami in vsako leto beležimo več interesentov. Kako tudi ne, saj šole, ki se zares lotijo te tematike, poročajo o zmanjšanju tudi do 40 % manj zavržene hrane. Kar posledično pomeni tudi prihranke.

Tudi v Lidlu Slovenija vemo, da lahko stopimo še dlje. Želimo si biti del preoblikovanja tega sveta na bolje. To bomo naredili le, če bomo stopili tisti prvi korak in si priznali – da, tudi jaz mečem hrano v smeti. Nato pa se vprašali – kako to lahko spremenim? Začnimo denimo s spoštovanjem. Do hrane. Do sebe.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.