Avtor: mag. Ivan Plevnik, direktor družbe KOCEROD, dne 6. august 2020, 09:08

Družba KOCEROD, do.o.o. skrbi za predelavo in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev vseh 12 koroških občin cca 70.000 prebivalcev oziroma 25.000 gospodinjstev, med drugimi tudi za BIO razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni odrez. Na letni ravni v centru predelamo skupaj z zelenim odrezom cca. 2.000 ton tovrstnih odpadkov v kompostarni zaprtega tipa. V sistem je vključenih cca. 1/3 gospodinjstev, ostala BIO odpadke nedosledno kompostirajo sama na domačem kompostniku oziroma jih veliki meri, kljub prepovedi prepuščajo v zabojniku za mešane komunalne odpadke.

Celoten proces predelave BIO odpadkov v naši kompostarni je tehnološko avtomatiziran in preko računalnika omogoča spremljanje vseh parametrov, ki so pomembni za kvalitetno predelavo. Seveda pa je kvaliteta končnega produkta v prvi vrsti odvisna od kvalitete vhodnih surovin, torej od sestava odpadka, ki ga občani prepuščajo v zabojnik za BIO odpadke. V praksi žal med BIO odpadki zasledimo tudi druge odpadke (kot npr. ostanke hrane skupaj z plastično in kovinsko embalažo, iztrebke domačih živali, kamenje in ostanke kontaminiranih zemljin in lesa in rastlin, vrtičkarsko opremo lonce, embalažo od sveč, in plastične vreče v katerih odlagajo v zabojnike odpadke, da se le ti ne onesnažijo. Kljub napravam za odstranjevanje tujkov, le teh 100 % ni mogoče odstraniti, zato večkrat kvaliteta končnega produkta prav zaradi primesi pade v II. kakovostni razred, ki ima omejeno rabo. Danes v kompostarni v procesu predelave BIO odpadkov dobimo cca. 45 % komposta I. kvalitete in cca. 55 % komposta II. razreda.


Da bi dosegli cilj cca. 80 % predelave v kompost I. razreda bo potrebno v prvi vrsti spremeniti dosedanjo prakso razvrščanja komunalnih odpadkov v gospodinjstvih - dosledno upoštevanje, kaj sodi v skupino BIO odpadkov in prepoved zbiranja in odlaganja BIO odpadkov v plastičnih vrečah. Potrebna bo sistemsko osveščanje povzročiteljev na ravni države, kaj ne sodi v to skupino odpadkov, da lahko pridobimo kvaliteten kompost, kot tudi da so BIO odpadki lahko dobra osnova za pridobivanje BIO gnojil s katerimi lahko v prihodnje nadomestimo velik del »umetnih gnojil narejenih iz nafte« in na področju kmetijstva.

Samo z odgovornim ravnanjem vsakega posameznika, kot tudi države, da odločno podpre proizvodnjo in porabo domačih kvalitetnih BIO gnojil v kmetijstvu, bo mogoče vzpostaviti zeleno krožno gospodarstvo na tem področju. Danes imamo na trgu veliko uvoženih gnojil in substratov v različnih oblika (od razsutih do peletov) skoraj za vsako skupino poljščin in okrasnih rastlin posebej. Večino tovrstnih mešanic bi lahko nadomestili z domačimi in pri tem porabili ves doma pridelan kvaliteten kompost, ki v tem trenutku težko prodamo. Za spremembo stanja bodo potrebni enotni standardi za zbiranje, predelavo in pospešen proces povezovanja vseh ključnih deležnikov na tem področju.

Da bi v prihodnje omejili vnos plastike med BIO odpadke bomo razmislili o možnosti zbiranja le teh v BIO-razgradljivih vrečkah, ki bi jih vsem občanom vključenim v sistem oddaje razdelili brezplačno. Pri tem ostaja vprašanje, kakšne BIO-razgradljive vreče, glede nato da danes na trgu ponujajo produkte različnih kvalitet, ki so pogojno razgradljive. Potrebno bo slediti dobrim praksam iz tujine na tem področju, vsekakor pa bo potrebno prepovedati predajo BIO odpadkov plastičnih vrečah. To nameravamo narediti že v pričetku naslednjega leta.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.