V hrani je moč

18. marca 2019 je v organizaciji Zavoda Povod in platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA potekala nacionalna konferenca z naslovom V hrani je moč. Dogodek je bil tudi sklepno dejanje 9. Slovenskih razvojnih dni.

Okroglo mizo z naslovom O trajnostnem razvoju, zavrženi hrani in neenakosti spolov je moderirala Urša Zgojznik iz našega društva. Poleg nje so problematiko zavržene oz. odpadne in donirane hrane predstavili še Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor,     Primož Marolt z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Zdenko Podlesnik, pooblaščenec za donirano hrano v Zvezi Lions klubov in Mojca Žitnik s Statističnega urada RS.

konferenca

Ideja pogovora je bila pregled opravljenih aktivnosti v Sloveniji, podatke in uresničitev šestih konkretnih ukrepov, ki smo jih 18. januarja 2016 je v soorganizaciji kabineta predsednika vlade Republike Slovenije, društva Ekologi brez meja, platform Sloga in Food For Life Europe oblikovali na posvetu "Za Slovenijo brez zavržene hrane". Takrat je skupina več kot 60 udeležencev skozi ciljno razpravo oblikovala šest konkretnih ukrepov, od katerih so danes trije uresničeni.

Po treh letih ugotavljamo, da imamo danes v državi jasno definicijo odpadne hrane in metodologijo merjenja, možnost oprostitve DDV za donirano hrano in finančne spodbude za tiste, ki donirano hrano razvažajo.

Slovenija se tako uvršča med tiste države v Evropi, ki imajo dobro definicijo in nekatere podatke, kjer se z dobrodelnimi aktivnostmi vedno več hrane donira, nimamo pa nobene strategije, kako bomo dosegli zavezo znotraj Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Do tega leta naj bi na svetovni ravni pomagali prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka (Cilj 12.3).

Na panelni razpravi smo tako ugotovili, da bi bi bila nujna medresorska delovna skupina, ki bi lahko tej temi narekovala tempo in združevala vse akterje, ki na tem področju delujejo. Še vedno nam manjka precej podatkov, npr. koliko hrane točno se donira in kakšne so izgube hrane v pridelkih v kmetijstvu, enotna platforma poročanja o aktivnostih in projektih na tem področju in umestitev evropske metodologije merjenja v naš pravni red. 

Panelna razprava se je dotaknila tudi enakosti spolov na področju zavržene hrane in tu smo se strinjali, da je največkrat skrb za hrano na ramenih žensk, da so tudi v Sloveniji z doniranjem pričele ženske in tudi te največkrat sodelujejo pri zmanjševanju količin zavržkov. V globalnem smislu pa bodo podnebne spremembe verjetno bolj prizadele ženske, saj sta skrb za pridelavo hrane in prehrano družine predvsem v patriarhalnih družbah izrazito domena žensk in v ekstremnih vremenskih pogojih so tako tiste, ki nosijo večje breme.

Več o dogodku je mogoče prebrati tukaj.

EBM na dogodku

Piše: Urša Zgojznik, foto: JC Claveria

Oznake