|
|
|
| Zeleni turizem ni samoumeven
|
| Ob zaključku projekta Zero Waste turizem, ki smo ga v preteklem letu izvajali Ekologi brez meja, je danes na Bledu potekal posvet o nastanitvah in prireditvah brez odpadkov. Najboljše evropske prakse na tem področju sta predstavila Italijana Antonino Esposito in Roberto Paladini. Ekologi brez meja smo kot nacionalna organizacija Zero Waste za Slovenijo predstavili aktivnosti projekta in prvi slovenski hotel, ki se je podal na pot Zero Waste – Hotel Ribno na Bledu.
|
|
Piše: Katja Sreš
Več
|
|
|
|
|
|
|
| Razmislek: Zakaj bi zavržene hrane lahko bilo v prihodnosti manj?
|
| Pred kratkim je bil Sloveniji predstavljen pomemben korak na poti k zmanjševanju zavržene hrane. Tik pred sprejetjem je namreč Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Brez vsakega dvoma gre za potezo, ki bi lahko pomembno prispevala k zmanjšanju količin užitne hrane, ki jo zavržemo v celotni prehranjevalni verigi.
|
|
Piše: Urša Zgojznik
Več
|
|
|
|
|
|
|
|
| O kilogramu in pol odpadkov na dan na TEDxYouthGimnazijaKranj
|
| Rojena sem bila malo več kot en mesec pred osamosvojitvijo Slovenije. Rojena sem bila v plenice za enkratno uporabo, ki jih je iz trgovine prinesla mama v plastični vrečki in potem vse skupaj z drugimi gospodinjskimi odpadki odložila v en sam zabojnik. V obdobju odraščanja sem bila kar precej izbirčna pri hrani, zato je zajetna količina ostala na krožniku in kasneje končala v istem že omenjenem zabojniku.
|
|
Piše: Katja Sreš
Več
|
|
|
|
|
|
|
|
| Smernice za hotele in restavracije Zero Waste
|
| Pri uvajanju Zero Waste ukrepov ni tehnologije, ki bi zmanjševala količine nastalih odpadkov. Spremeniti je potrebno način obnašanja gostov, zaposlenih in dobaviteljev. Zato je pot do Zero Waste hotela postopna in lahko traja tudi 2 – 3 leta. Poti do cilja so različne in imajo od hotela do hotela lahko različno časovno dinamiko. Kljub temu smo osnovne korake in ukrepe strnili v Splošne smernice za hotele in restavracije na poti do Zero Waste.
|
|
Piše: Erika Oblak
Več
|
|
|
|
|
|
|
|
| Plastika v naših življenjih in na krožnikih
|
| Podobno kot se v šoli učimo o vodnem ciklu v naravi (v katerem voda, zelo poenostavljeno gledano, prehaja iz izvira preko vodotokov v morja, ves ta čas izhlapeva in pada na površje v obliki padavin, se pretoči v podtalnico in nato znova izvira), je treba govoriti tudi o poti (ali kar ciklu) plastičnih delcev, ko ti preidejo v naravne dinamične sisteme.
|
|
Piše: Eva Rajh
Več
|
|
|
|
|
|
Koledarček
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
