Ljubljana, 16. april -  V Rimskih Toplicah ta konec tedna v organizaciji društva Ekologi brez poteka regionalna konferenca Očistimo Balkan v enem dnevu!. Včeraj zvečer je udeležence pozdravila predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos, preko video vklopa pa je imel pozdravni nagovor tudi evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik. Danes se je konference udeležil tudi slovenski minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić. Predstavljamo predavatelje, govorce, delavnice in predavanja.

Uvodni nagovor je imel včeraj dr. Janez Potočnik: http://youtu.be/msgWnM5qOpM

Andrej Beloglavec, v. d. vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je v nadaljevanju petkovega večera predstavil evropske smernice pri ravnanju z odpadki. Predstavil je hierarhijo ravnanja z odpadki v EU (odstranjevanje, predelavo, recikliranje, ponovno uporabo in preprečevanje), ter opozoril na pomembnost recikliranja in učinkovitega ravnanja z naravnimi viri. Opisal je cilje zakonodaje EU na področju odpadkov, trende v recikliranju trdnih komunalnih odpadkov in njihovega odlaganja. Predstavlil je tudi odgovornosti posameznih držav članic pri izvrševanju zakonodaje in kršitve zakonodaje EU na področju nezakonitega odlaganja. Ključnih zakonodajni akti v zvezi s tem so okvirna Direktiva o odpadkih, Direktiva o odlagališčih in Uredba o pošiljkah odpadkov. Predavatelj je analiziral tudi prihodnja gibanja na področju politike ravnanja z odpadki, s posebnim poudarkom na divjih odlagališčih, vključno z uspešnimi primeri pri ravnanju z odpadki iz celotne EU.

Andrej Beloglavec je v. d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Po izobrazbi je ekonomist, večji del svoje poklicne kariere pa je posvetil vprašanjem EU, še posebej potem, ko se je preselil iz Rima, kjer je odraščal, v Ljubljano leta 1996. Po dveh letih in pol v slovenski javni upravi, kjer se je ukvarjal z EU predpristopnih sredstev, je delal za delegacije Evropske komisije v Sloveniji kot ekonomski svetovalec. Od vstopa Slovenije v EU je zaposlen na predstavništvu Evropske komisije, kjer je njegova primarna naloga, da poroča o pomembnih povezanih z EU, politični in gospodarski razvoj v Sloveniji in temah EU, ki predstavljajo zainteresirane strani in širšo javnost. (http://ec.europa.eu/slovenija/index_sl.htm)

Veliki projekti so uspešni tudi zaradi učinkovitih metod razmišljanja sodelavcev o ciljih, ki si jih zadajo. Ena največjih težav pri upravljanju tako velikih projektov, kot je bil na primer OSVED!, je neučinkovitost sestankov. Zato je nujno, da se skupina že na začetku odloči, katero metodo bo ubrala in se je dosledno drži. Nastja Mulej je predstavila metodo šestih klobukov. Edward de Bono, svetovna avtoriteta na področju konceptualnega razmišljanja in učenja razmišljanja kot veščine, je razvil metodo kreativnega razmišljanja, ki skupini omogoča sočasno predstavitev. Šest klobukov razmišljanja pomaga k boljšemu razmišljanju – s svojim originalnim, praktičnim in pozitivnim pristopom k sprejemanju odločitev in raziskovanju novih idej. Pristop so posvojili že tisoči direktorjev, učiteljev in političnih voditeljev po vsem svetu. Glavna ovira razmišljanju je zmeda, preveč stvari želimo naenkrat. V nas se gnetejo čustva, informacije, logika, upanje in kreativnost ... De Bonov proces razmišljanja razčleni na 'šest klobukov razmišljanja': BEL KLOBUK: nevtralen in objektiven, zanimajo ga dejstva in številke; RDEČ KLOBUK: čustven pogled; ČRN KLOBUK: previdno in pazljivo, klobuk 'hudičevega odvetnika'; RUMEN KLOBUK: sončen in pozitiven; ZELEN KLOBUK: povezan s plodno rastjo, kreativnostjo in novimi idejami; MODRi KLOBUK: hladen, barve neba, nad vsemi ostalimi – klobuk administrator.

Mag. Nastja Mulej je licencirana trenerka metod Edwarda de Bona CORT, Šest klobukov razmišljanja in Lateralno razmišljanje. Leta 1992 je diplomirala na področju financ, magistrirala pa iz trženja leta 1995 na Univerzi v Mariboru. Na Univerzi v Ljubljani je opravila tudi magisterij iz sociologije (1998) in komunikologije (2004). Od leta 2006 dela kot licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja. Prevedla in objavila je dve ključni de Bonovi deli v slovenščino: Šest klobukov razmišljanja in Lateralno razmišljanje. Zdaj dela na področju prilagajanja metod Cort (neposrednega pouka razmišljanja v šolah) v slovenski jezik. Deset let je delala v agenciji New Moment kot vodja oddelka New Ideas. Delala je kot predavateljica na treh gimnazijah, kjer je predavala o inovacijskem managementu, blagovnih znamkah, ustvarjalnem mišljenju, poslovnem komuniciranju, kadrovskem managementu). Je avtorica več sto člankov o trženju, odnosih z javnostmi, oglaševanju, ustvarjalnosti, učenju mišljenja kot spretnosti itd. (www.newmoment.si)

Organizacija velike skupine ljudi na področju celotne države ni lahka naloga. Trdna povezanost med sodelavci je zaradi fizične oddaljenosti in narave projekta na še večjem preizkusu kot sicer, saj mora projekt več mesecev delovati kot en organizem. Kako se sploh lotiti organizacije velikih projektov? Kateri so ključni koraki in katerih dejavnikov ne smemo spregledati pri načrtovanju, vzpostavitvi in upravljanju velikis skupin? Kako ohranjamo dobro vzdušje in kako mirimo strasti? Kdo je odgovoren komu in kakšna je vloga vodje? To je par vprašanj, ki jih je udeležencem na delavnici projektnega menedžmenta in organizacije skušal pojasniti Sandi Češko.

Sandi Češko je soustanovitelj enega prvih slovenskih računalniških podjetij ORIA, in soustanovitelj Studia Moderna, ki je vodilno podjetje za neposredno trženje na področju srednje in vzhodne Evrope, in se uvršča med najbolj uspešne poslovne inovatorje v Sloveniji. Bil je član nadzornih svetov v številnih podjetjih (Telekom Slovenije, itd), član prve slovenskega senata. Je člani Mednarodnega svetovalnega odbora DMA (Direct Marketing Association), član pobude Clinton Global Initiative in član upravnega odbora sklada za balkanske otroke in mladino. Je član poslovnega svetovalnega sveta Ekonomske fakultete v Ljubljani in član nadzornega sveta IEDC - Poslovne šole Bled. (www.studio-moderna.com)

Načrtovanje velikih komunikacijskih kampanj zahteva od človeka sposobnost strateškega načrtovanja, veliko mero kreativnosti, prilagodljivosti in doslednosti. Veščine strateškega načrtovanja je udeležencem približala ena od pionirk slovenske stroke odnosov z javnostmi Nada Serajnik Sraka. Cilj delavnice je bil, da prostovoljci pridobijo ključne osnove za načrtovanje komunikacijske strategije, ki jo bodo uporabili pri izvajanju projekta v njihovih državah. V skupinah so skušali odgovoriti na vprašanje »Kako bi prinesli projekt v vsako gospodinjstvo v državi?« Pri načrtovanju so izhajali iz svojih družbenih in kulturnih okolij. Pri nalogi jim je bila v pomoč izkušnja držav, kjer je čiščenje že potekalo - Estonija, Slovenija, Latvija, Romunija. Na delavnici so dobili strateške smernice, priporočila in praktične izkušenje, ki jim bodo pomagali pri izvedbi komunikacijske kampanje v svoji državi.

Nada Serajnik Sraka je višja svetovalka za komuniciranje s strokovnim znanjem na različnih področjih upravljanja komuniciranja. V zadnjih 16 letih je strokovno delovala v Uradu vlade za komuniciranje. Diplomirala je iz geografije in angleškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in magistrirala iz odnosov z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot poslovni komunikator je akreditirana tudi na Mednarodnem združenju poslovnih komunikatorjev (ABC),. Je ustanovna članica društva za odnose z javnostmi Slovenije (PRSS) in IABC Slovenije, na katerih je v preteklosti bila tudi predsednica. Redno piše in predava o različnih vidikih odnosov z javnostmi in komunikacijskem managementu. Leta 2009 je izdala knjigo Velike komunikacijske kampanje - Priročnik za načrtovanje, upravljanje in vrednotenje komunikacijskih kampanj. (www.kampanja.si)

Zbiranje sredstev za kritje stroškov projekta je eden večjih izzivov tudi pri prostovoljskih projektih, še posebej v času gospodarske recesije. Pa vendar je ideja projekta tako močna, da bi morala zanimati podjetja, saj nosi s seboj izjemne pozitivne učinke – za podjetje in za okolje. Na začetku so predavatelji predstavili razloge, zaradi katerih bi se podjetja lahko odločala za projekte, kot je npr. Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Katere trženjske in poslovne cilje mora sponzoriranec opredeliti, preden pristopi morebitnim sponzorjem? Na delavnici udeleženci niso dobili splošne predloge za sponzorsko pogodbo, izvedeli pa so, kako narediti ponudbo, ki bo naredila vtis na potencialnega sponzorja. Delavnica je potekala pod strokovnim vodstvom Vesne Stanić, Jureta Habjaniča in Brigite Femec, na koncu pa so udeleženci s svojimi predlogi skušali očarati predstavnike Zavarovalnice Triglav.

	Vesna Stanić je diplomirala iz političnih ved in trenutno dela kot neodvisna strokovnjakinja za spodbujanje in upravljanje in sponzorstva v sodelovanju z različnimi slovenskimi in mednarodnimi podjetji ter nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju športa, kulture in socialnih vprašanj. Na temo sponzorstva in trženja piše za revijo Marketing magazin, časopis Dnevnik in za revijo Sokol. (www.active-sponsorship.com)
	Jure Habjanič je začel profesionalno kariero pri podjetju Kliping, kjer še vedno dela kot direktor trženja. Diplomiral je iz političnih ved in kasneje iz kadrovskega managementa na Fakulteti za družbene vede. V podjetju Kliping je od samega začetka; sodeloval je pri razvoju in spremljanju spletnih poročil in vodil odnose s strankami na različnih področjih. Velik del poti, ki ga je privedla do položaja direktorja trženja, se je ukvarjal z raziskavami o pomenu medijskega spremljanja in analiz. Spremljanje medijske prisotnosti je za podjetja v tem času postala nuja. V zadnjem času se intenzivno osredotoča na organizacije, ki to področje v svoje poslovanje šele uvajajo. (www.kliping.si)
	Brigita Femec, vodja oddelka za analize in raziskave v podjetju Kliping se z mediji ukvarja od študentskih let dalje. Najprej je vodila manjše medijske projekte v nekdanji agenciji Cati, zdaj Valicon, pa do Nacionalne raziskave branosti (NRB). Njeno delo je bilo že takrat močno povezano z medijskim svetovanjem in izobraževanjem strank. Po dveh letih vodenja projekta NRB je za eno leto prevzela mesto vodje raziskav pri največjem slovenskem časopisnem podjetju Delo. V tem obdobju je bila na NRB imenovana v strokovni odbor, kjer je zbirala dodatne izkušnje. Oddelek za analize in raziskave pri podjetju Kliping vodi od leta 2007. Pri svojem delu poskuša pri strankah dvigniti ozaveščenost o pomenu analiz in raziskav pri načrtovanju komunikacij in kampanj za učinkovitejši razvoj medijske podobe podjetja, njegovih izdelkov ali storitev. (www.kliping.si)

 V nedeljo, 17. aprila, se nam pridruži še prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki bo predstavila nekaj dejstev o rabi naravnih virov. Planet Zemlja ni neomejen prostor, antropogeni pritiski na njeno ravnovesjepa so dosegli raven, ko velikih spremembe v okolju ni več mogoče izključiti. Danes v gospodarstvu prevladuje domena, da ekonomija obstaja neodvisno od zakonov iz biologije, kemije in fizike. Vendar razmere zahtevajo nov način razmišljanja o globalnem gospodarstvu in iskanje alternativnih modelov. Gospodarska rast za svoje delovanje tudi v EU porabi ogromno naravnih virov. Za zadovoljitev naših potreb potreb se potroši veliko mineralov, kovin, betona in lesa, ljudje uporabljamo ogromne količine fosilnih goriv in za življenje potrebujemo vedno več naravne ga prostora. Povpraševanje po materialih, je tako intenzivno, da zdaj uvažamo od 20 do 30% sredstev, ki jih uporabljamo. Na drugem koncu verige materialov pa se moramo zavedati, da gospodarstvo EU ustvarja približno 6 ton odpadkov na osebo letno. Zaradi porasta v mednarodni trgovini lahko proizvodnje in poraba v EU pomenijo veliko potencialno škodo na ekosisteme in zdravje ljudi, in to ne le znotraj, temveč tudi daleč preko svojih meja. Skrajni čas je za povečanje učinkovitosti virov v gospodarstvu EU. Nove politike so potrebne za trajnostno rast. Ena izmed njih je spodbujanje okolju prijaznejšega gospodarstvo, ki temelji na pametnih konceptih ravnanja z odpadki. Ambiciozen politični okvir naj daje prednost preprečevanju nastajanja odpadkov na ravni EU in na nacionalni ravni, vključno s premikom od davkov na dohodek na davek na potrošnjo ali razširitev odgovornosti proizvajalca. Najvišji potencial za preprečevanje odpadkov je v zmanjšanju količine gnoja in odpadne hrane. Za to je potrebno zmanjšanje porabe mesa, živil in rastlinskih odpadkov z boljšim načrtovanjem in logistike v živilski industriji. V  proizvodnjo izdelkov je vgrajeno veliko energije in vode: že njihov obstoj pomeni, da smo zanje porabili določeno količino energije ali vode, ne glede na to, kaj naredimo z njimi. Torej lahko rečemo, da je zmanjšanje količine odpadkov pravzaprav način za zmanjšanje porabe energije in vode.

Po maturi na Gimnaziji Kranj je leta 1980 diplomirala na Fakulteti za matematiko in fiziko, doktorirala pa na Biotehniški fakulteti. Po doktoratu se je izobraževala na Švedskem in v ZDA. Od leta 1997 je redna profesorica. Predava na Biotehniški fakulteti in na Fakulteti za matematiko in fiziko. Od leta 1996 je vodja Centra za biometeorologijo na Biotehniški fakulteti. Med leti 2002/08 je bila članica Medvladnega panela za podnebne spremembe v Ženevi in od leta 2006 je članica komiteja Globalnega klimatskega opazovalnega sistema (GCOS) pri WMO. Ukvarja se z raziskavami s področja klimatskih sprememb in aplikativne meteorologije in vodi tako znanstvene nacionalne kot EU projekte.  Objavila je okrog 90 znanstvenih, več kot štiristo strokovnih in poljudnih člankov in leta 2008 knjigo Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Je dobitnica številnih priznanj v Sloveniji in tujini.