Ljubljana, 23. december – V tem tednu smo Društvo Ekologi brez meja in skupina poslancev Državnega zbora predstavili predlog Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk, s katerim želimo doseči zmanjšanje pretirane porabe plastičnih vrečk in spodbujanje uporabe vrečk za večkratno uporabo. Po uvedbi zakona je realno pričakovati bistveno zmanjšanje obremenitev okolja že v obdobju enega leta. Predlog zakona temelji na uvedbi okoljskega prispevka na nakupovalno vrečko v višini od 0,2 do 0,5, EUR. Po načelu onesnaževalec plača se obremeni trgovec, ki vrečke ponuja uporabnikom. Po tem predlogu sredstva iz okoljskega prispevka ne gredo v državni proračun, ampak se zbirajo v posebnem ekoskladu, namenjenem za sofinanciranje izvajanja okoljskih projektov ter v prehodnem obdobju tudi za pomoč pri prestrukturiranju od zakona prizadetih proizvajalcev v industriji.

Evropska unija v 6. akcijskem okoljskem programu in direktivi o embalaži in odpadni embalaži med prioritete pravilnega ravnanja z odpadki jasno uvršča preprečevanje njihovega nastajanja, ponovno uporabo in recikliranje ter izboljšanje sistemov odlaganja in učinkovitejši nadzor. Najboljši odpadek je torej tisti, ki ne nastane. Eden večjih škodljivih nesmislov potrošniške družbe v Sloveniji, ki je rešljiv z relativno enostavnimi ukrepi, so gotovo plastične nakupovalne vrečke.

Predlog zakona smo v torek, 21. decembra 2010, s poslancema Državnega zbora Luko Jurijem in Tadejem Slapnikom predstavili javnosti. Poslanec SD Luka Juri je ob predstavitvi predloga novega zakona poudaril željo predlagateljev zakona, “da bi nakupovalne vrečke postale izjema in ne več pravilo. Vrečke so za okolje to, kar so cigarete za ljudi. Počasi in neizprosno dušijo naše okolje in mu jemljejo zdravje. Zato smo se odločili, da poiščemo rešitev, ki je učinkovita in skladna z evropskimi predpisi.”

Tadej Slapnik iz poslanske skupine Zares je v nadaljevanju spomnil, da smo državljani spomladi 2010 z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! odločno pokazali, kakšno Slovenijo si želimo in podaril, da mora prav to sporočilo od ljudi dobiti tudi odgovor pri politiki. “Mislim, da se morajo poslanke in poslanci odzvati na vse te napore s strani civilne družbe s konkretnimi predlogi v obliki predloga zakona, ki bi sistemsko rešil problem,” je še dodal.

Predsednica drušva Ekologi brez meja Petra Matos je povedala, da “letno v Sloveniji na prebivalca porabimo 150 - 300 plastičnih vrečk, za kar je potrebnih 8 milijonov litrov fosilnih goriv, v povprečju vrečke potem uporabljamo 20 minut, nakar jih zavržemo, “ in dodala, da vsako minuto v Sloveniji po izračunih odvržemo okoli 900 vrečk.

O predlogu novega Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk
Zakonska rešitev, pri kateri je Društvo Ekologi brez meja sodelovalo s poslanci Državnega zbora, je učinkovita in skladna z vsemi evropskimi predpisi. Ti namreč prepovedi, kot jo poznajo v nekaterih neevropskih državah, ne omogočajo, pač pa omogočajo obremenitev tovrstne embalaže s finančnim prispevkom. Zakon zato temelji na fleksibilnih prijemih in deluje po načelu onesnaževalec plača, v tem primeru je to prodajalec/trgovec, ki razdeljuje plastične vrečke. Nakupovalne vrečke so razvrščene v tri različne vrste glede na njihov sestavo, nato pa so glede na različno ceno proizvodnje posameznega tipa vrečk predlagane tudi ustrezne finančne obremenitve oziroma okoljski prispevki za prodajalca. Tako se za vrečke, narejene iz katerih koli plastičnih mas, ki skupaj predstavljajo vsaj 5 % skupne sestave vrečke, obračuna okoljski prispevek v višini najmanj 0,50 EUR. Za vrečko iz materialov, ki ji dajejo najmanj 95 % stopnjo biorazgradljivosti, se obračuna okoljski prispevek v višini najmanj 0,40 EUR. Za vrečke iz (najmanj 95 %) tekstilnih vlaken se obračuna okoljski prispevek v višini najmanj 0,20 EUR. Prodajalci so obvezani prispevek prikazati na vseh računih.
Okoljski prispevek se po predlaganem zakonu ne obračuna za vrečke, v katerih v trgovini dobimo sveže meso, ribe, kruh, in podobno, oziroma kadar je pakiranje v vrečkah obvezno po drugih pravnih predpisih ali standardih.

Denar iz prispevka se zbira v skladu za okoljske projekte
Predlagatelji smo na tiskovni konferenci posebej izpostavili, da se okoljski prispevek ne bo stekal neposredno v proračun. Finančna sredstva iz okoljskega prispevka se bodo zbirala v skladu, iz katerega se bo pod nadzorom Ministrstva za okolje in prostor črpal denar za okoljske projekte Eko sklada ter v obdobju treh let tudi za aplikativne raziskave na področju okolju prijazne proizvodnje plastičnih vrečk, kar bo pomagalo pri prestrukturiranju proizvajalcev. Zakon predvideva enoletno prehodno obdobje, v katerem se bodo proizvajalci in prodajalci plastičnih vrečk lahko ustrezno pripravili na začetek polne veljavnosti zakona. Ministrstvo za finance je pristojno, da v šestih mesecih po uveljavitvi zakona pripravi vse ostale izvedbene akte.

Tukaj si lahko preberete več o problematiki različnih vrst nakupovalnih vrečk.