Objavljeno dne 10. february 2013, 08:02

Za svež in prevetren začetek leta smo se odpravili v Sežano na obisk k Danijelu Mihlju, ki ga poznamo iz družabnih omrežij kot duhovitega @komunalca. Po izobrazbi je obramboslovec, inženir varstva okolja in komunale, ki se tako v službenem kot prostem času intenzivno ukvarja z odpadki. Zanimalo nas je vse od ločenega zbiranja do sežigalnic in njegovih vtisov s terena. Vas zanima, kaj nam je povedal? Pokukajte sem.

1. Na spletu smo prebrali, da ste z obramboslovja prešli na delo z odpadki - kako ta znanja združujete? Večni boj?

Izbira študija pri 18 letih je precej naporna, še toliko bolj pa, če nimaš izrazito izdelanega seznama želja in tako sem pristal na obramboslovju. Študij je bil zanimiv in predvsem raznolik, širok nabor znanj pa dejansko koristi tudi pri delu z odpadki. Veliko delam z ljudmi, velikokrat se moram spomniti kakšne novitete in predvsem se je potrebno veliko boriti za čisto okolje.

Odpadki na žalost še vedno spadajo med tabu teme. Vsi smo nekako prepričani, da odpadki pač izginejo, ko jih pustimo v (ali celo ob) zabojniku, pri čemer gre za boj s predsodki in nevednostjo. So pa tudi zmage, ko vidiš, da je okolica vsak dan bolj čista, da so odpadki ločeni, kot morajo biti in da se ljudje vse bolj zavedamo, da smo mi tisti, ki okolje onesnažujemo in da smo samo mi tisti, ki lahko poskrbimo, da (p)ostane čisto.

 

2. Ali ljudje ne znamo, nočemo ali pa morda ne vidimo smisla v ločevanju odpadkov? Vedno znova se namreč srečujemo s prepolnimi zabojniki za mešane odpadke kljub prizadevanju za večjo ozaveščenost.

Ljudje se učimo, nekateri hitreje, drugi počasneje in dejstvo je, da ne moremo pričakovati rešitev čez noč. Ločevanja odpadkov se lotevamo na različne načine in tudi ''komunalci'' imamo velikokrat težave s pravilno razvrstitvijo odpadkov. Se pa stanje zelo izboljšuje, mi učimo ljudi in ljudje učijo nas. Pomembno je, da je komunala (izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov) vpeta v lokalno okolje in da sodeluje z občani. Na našem območju opažamo, da lahko zelo veliko naučimo otroke, ki nato ta znanja posredujejo staršem, poleg tega pa so otroci neobremenjeni z obnašanjem pred dvajsetimi leti, ko ločevanja odpadkov še nismo poznali.

 

Pomembno je tudi vzdrževanje ravnotežja na terenu, s čimer mislim na pravilno razmerje med volumnom zabojnikov, ki ga damo občanom na voljo in količino odpadkov, ki jo ustvarijo, saj je najlažje v nedogled dodajati zabojnike. Menim, da so zabojniki del okolja, v katerem živimo, ker so odpadki naš vsakdan, ne želim pa si, da bi bile vsepovsod gruče nepotrebnih zabojnikov, zato je pomembno spremljati število oseb, ki živi na določenem območju, dodajati in odvzemati zabojnike ter predvsem čim več ozaveščati in izobraževati ljudi.

 

3. Kaj menite o sistemu ločenega zbiranja v vaši občini? Je primeren in uspešen? Po podatkih iz leta 2011 namreč še vedno odložite 51 % odpadkov. Kje so ovire?

Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana d. d. izvaja odvoz odpadkov iz občin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje-Kozina. Menim, da smo v vseh štirih občinah naredilo zelo veliko na področju ločenega zbiranja odpadkov, saj smo v predelavo oddali dobrih 53 % odpadkov. Vsako leto se ta številka poveča, torej gremo v pravo smer, še vedno pa so določene vrste odpadkov, ki se jih ne da predelati in se jih odlaga. Nekaj rezerv je tudi na področju ločenega zbiranja embalaže, po drugi strani pa se mi zdi zelo pomembno, da je embalaža, ki jo oddamo, dejansko embalaža, ne pa ''umazanija''.

 

photo_1Danijel Mihelj (foto: @komunalc)

 

4. S čim imamo ljudje še vedno največ težav pri ločevanju odpadkov?

Težava so predvsem odločitve, v kateri zabojnik odložiti določene odpadke in to, da ne obstajajo zabojniki za čisto vse odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih. Prvo rešujemo s tem, da poskrbimo za izobraževanje občanov, druga težava pa ostaja. Poleg tega bo vedno določena skupina ljudi, ki se ji odpadkov ne ljubi ločevati in odpadkov odpeljati do ekološkega otoka ali zbirnega centra. Na srečo jih je vsako leto manj in vedno bolj spoznavajo, da nam ne pade krona z glave, če poberemo plastenko in jo odvržemo v zabojnik za plastenke.

 

5. Je pomembno, da se embalaža preden jo odvržemo, spere?

Pranje oz. spiranje embalaže načeloma ni obvezno, je pa zelo prijazno. Ni potrebno, da čisto vse pomijemo, ampak določena embalaža začne zelo smrdeti in če jo splaknemo, naredimo veliko dobrega, saj zabojnik manj smrdi in tudi na začasnem skladiščenju in v sortirnici je lepše delati, če ni neznosnega smradu. Ostanki hrane in pijače, ki ostanejo na embalaži začnejo razpadati in včasih je smrad tudi za ''komunalce'' že na meji znosnega.

 

6. Kako bi po vašem mnenju že skorajda krilatico “preprečevanje nastajanja odpadkov” spravili v prakso?

Preprečevanje nastajanja odpadkov je dober cilj, na žalost pa še vedno večina ljudi kupuje z očmi in je embalaža tista, ki izdelek proda. Za začetek bi bilo zelo dobro zmanjšati količino proizvedenih odpadkov, npr. trgovci bi lahko ponujali izdelke z manj ali nič embalaže, ponudili bi lahko možnost uporabe povratne embalaže oz. embalaže, ki se jo da ponovno napolniti ipd. Seveda pa je tukaj najpomembnejše zopet izobraževanje. Odpadki ne smejo biti takšna skrivnost, ampak jih moramo približati ljudem. Doma ustvarimo 10-20 litrov embalaže na teden in večina jih misli, da to ni veliko, če pa ljudem pokažemo, koliko odpadne embalaže se zbere v enem tednu, se jih veliko nad tem zamisli in kaj naredi v smeri zmanjševanja.

 

8063909086_2cdc8308a4

Eden od Danijelovih hobijev je tudi fotografiranje (foto: @komunalc)

 

7. Lani spomladi je v okoljevarstvenih krogih močno odjeknila novica o tem, da sta v Sloveniji planirana dva objekta za termično obdelavo odpadkov. Naše stališče je znano, kakšno pa je vaše mnenje o tovrstnih objektih? So potrebni?

Termična obdelava odpadkov se mi zdi uporabna, dokler nastajajo take količine in vrste odpadkov, ki jih ne znamo predelati oz. je predelava nemogoča, saj se mi zdi termična izraba primernejša kot samo odlaganje v tla. Seveda je potrebno vzpostaviti tak sistem, ki bi nagrajeval ločeno zbiranje odpadkov in bi se termična obdelava uporabljala samo za tisti del odpadkov, ki je dejansko primeren samo za sežig. Idealno bi bilo, če bi se dalo tudi obstoječe deponije sanirati na tak način, da bi zakopane odpadke termično obdelali brez škodljivih vplivov na okolje. Pred uvedbo ločenega zbiranja se je vse odpadke namreč samo odlagalo v tla in med temi odpadki je tudi veliko še uporabnih frakcij in te trenutno samo čakajo.

 

8. Poznate Zero Waste strategijo, po kateri sežiganja odpadkov ni? Če bi to hoteli vpeljati v Sloveniji, kakšna vprašanja bi se vam pojavila na terenu?

Zero Waste je super ideja, ki pa žal še vedno predvideva, da se majhen del odpadkov odlaga oz. sežiga. S povečevanjem ločenega zbiranja in zmanjševanjem količin odloženih odpadkov se konceptu Zero Waste zelo počasi približujemo. Pri sistemu zbiranja bi to najverjetneje pomenilo, da bi še zmanjšali frekvenco odvoza mešanih odpadkov in povečali frekvenco odvoza ločeno zbranih frakcij. Še boljše pa bi bilo, če bi se količine odpadkov zmanjšale, saj bi s tem zmanjšali celotno frekvenco odvoza, količino energije porabljene za transport, predelavo ter s tem celoten ogljični odtis.

 

9. Ste tudi domiseln kuhar, ki svoje recepte zapisuje tudi na blogu. Kaj vi menite o dejstvu, da na svetu odvržemo več kot tretjino hrane, hkrati pa milijarda ljudi strada? Kako bi hrano smiselno porazdelili?

Veliko gledam po zabojnikih in na srečo opažam, da se količina hrane, ki jo odvržemo, zmanjšuje. Žalostno pa je, da velikokrat hrano zavržejo tisti, ki so na meji revščine. Tako kot se moramo naučiti ločevanja odpadkov, se moramo naučiti tudi pravilnega ravnanja s hrano.

Vesela novica v sicer kriznih časih je, da se povečuje število vrtičkov. Pridelovanje živil na domačem vrtu je pozitivna z več vidikov in jo zelo pozdravljam. Tudi miselnost ljudi je zelo pomembna, saj zelo težko razumem take, ki so lačni, a nočejo prekopati vrta in nečesa posaditi. Vem, da vsi nimajo te možnosti, toda tisti, ki jo imajo, bi jo lahko izkoristili. V zadnjih dveh desetletjih smo kar malo pozabili, da nam hrana lahko zraste na lastnem dvorišču. Porazdelitev hrane je problem, ampak ponekod vidim tudi problem v sami proizvodnji hrane, saj bi na Krasu zelo težko gojili riž, ampak verjetno tudi na prekmurskih ravnicah ne raste veliko trt.

 

7108754341_877f4a7d1a_cDnevi komunalnih delavcev se začnejo res zgodaj (foto: @komunalc)

 

10. Nedavno je v Sloveniji zopet zapadel sneg. Kako to vpliva na delo na terenu v komunalnih podjetjih? Vas res vedno preseneti?

Sneg nas vedno preseneti, ampak ne na način, kot je to predstavljeno v medijih. Težko je napovedati količino snega in še težje je ves sneg v pol ure do suhega očistiti. Poskušamo razumeti prebivalce, da bi vsi radi očiščene pločnike in ceste, toda po drugi strani jih poskušamo obveščati, da naj ostanejo doma, da naj umaknejo avtomobile s pločnikov ipd. Večinoma nam kar uspeva, včasih pa pride tudi do kakšnih neprijetnih dogodkov. Se pa res potrudimo, da jih je čim manj in da imajo vsi prebivalci prevozne poti, včasih pa prihaja do zamika pri odvozu odpadkov, ker niso vse poti enako prevozne in ker moramo tudi hitrost vožnje prilagoditi.

 

11. Smo ljudje pri nas dovolj tolerantni, če pride do kakšne zamude pri odvozu odpadkov ali pluženju snega? Kje nam najbolj manjka razumevanja?

Razumevanje verjetno najbolj manjka pri tistih, ki imajo privatna parkirišča. Seveda privatna, dokler ne zasneži, potem naj bi pa komunale čistile. Veliko ''komunalcev'' dela ob sneženju krepko več kot 8 ur in posledično smo tudi mi včasih malo sitni, dodajmo temu še neučakanost prebivalcev in hitro lahko pride tudi do prepirov. A na srečo je večina prebivalcev strpnih in se vse skupaj hitro reši.

 

12. Nedavno smo na spletu zasledili anketo, v kateri je portal Waste&Recycling News bralce spraševal, kakšna napitnina bi bila najboljša za komunalne delavce v božičnem času. Večina, skoraj 60 %, se jih je odločila za denar oz. napitnino. Zanima nas vaše mnenje glede tega.

Največja napitnina je, ko se z občani lahko pošalimo. Za postati ''komunalec'' moraš biti malo pozitivno usekan in imeti rad odpadke in če so še ljudje prijazni, smo res srečni. Seveda se tudi kave ali čaja razveselimo, če nam le čas to dopušča.

 

13. Velikokrat slišimo odrasle reči »Če drugega ne bo znal, bo pa ceste pometal«. Je poklic smetarja še vedno podcenjen?  Ali mogoče spoznanje, da odpadki niso smeti, temveč vir surovin, že prinaša nov pogled tudi na zaposlene v komunalnih službah?

''Komunalci'' (smetarji) smo še vedno podcenjeni, ko pa nismo podcenjeni, smo obtoženi, da prodajajmo odpadke in mastno služimo, a resnica je nekje drugje. Smetarski poklic se je v zadnjih 10 do 15 letih močno spremenil, prišlo je do spremembe sistema zbiranja in prevažanja odpadkov, povečala se je količina birokracije, spremenile so se zahteve pri varstvu okolja in s tem je poklic ''komunalca'' postal zelo dinamičen. Idealen ''komunalec'' ima veliko voljo do kopanja po odpadkih in je hkrati kemik, strojnik, elektrotehnik, računalničar, ekonomist, ekolog, biolog in še kaj. Vsekakor je to zelo primerno delo za nekoga, ki se mu ne ljubi cel dan sedeti v pisarni.

 

Na spreminjanju pogleda bomo morali tudi mi ''komunalci'' sami nekaj narediti, saj smo vse prevečkrat tiho in na nek način razumem javnost, da ne pozna našega dela. Tudi zato smo zelo veseli, ko nas kdo obišče na Zbirnem centru ali na raznih akcijah zbiranja odpadkov, saj se takšna srečanja vedno spremenijo v prijetne pogovore.

 

Piše: Polonca Štritof

 

Več informacij:

Video Danijel Mihelj: tehnolog gospodarskih javnih služb

Blog Komunalc

FB stran Komunalc

Twitter @Komunalc