Vrtec Vrhnika bo septembra pričel uporabljati pralne plenice

Vrtec Vrhnika je na pobudo Društva Ekologi brez meja v začetku leta pričel razmišljati o uvajanju pralnih plenic v svojih enotah. Najprej so preko ankete želeli izvedeti, kakšen bi bil odziv staršev. Razveseljivo je, da jih je kar 70 odstotkov podprlo uvajanje pralnih plenic v vrtcu. Med razlogi najpogosteje navajajo zdravstveni vidik, nižje stroške, prijaznost do okolja, ekološko naravnanost, izogibanje nevarnim snovem in manjše količine nastalih odpadkov. Na drugi strani pa ocenjujejo, da bi pralne plenice prinesle več dela vzgojiteljicam in da bi bile te plenice lahko nehigienične.

 

To kaže, da starši načeloma poznajo prednosti pralnih plenic. Njihova oblika je namreč podobna tistim za enkratno uporabo, ni jih potrebno likati ali dodatno zlagati in iste plenice lahko otrok nosi od rojstva do kahlice. Ne dražijo otrokove kože, pogosto so narejene iz ekološko pridelanih materialov in bistveno znižajo količino nastalih odpadkov v gospodinjstvu. Odpadne plenice za enkratno uporabo namreč predstavljajo 2–3 % vseh odpadkov iz gospodinjstev, v mešanih ostankih pa dosegajo tudi do 14 %.

 

Anketa je trajala približno en mesec in nanjo se je odzvalo 117 staršev otrok, starih med enim in tremi leti. Rezultati kažejo, da 8 % anketirancev že uporablja pralne plenice. Ostali starši kot ovire za njihovo uporabo navajajo več dela, so manj higienične, manj praktične, stroški nakupa in uporabe pa so po njihovem mnenju višji tudi zaradi porabe elektrike, vode in praška. Mnogim anketiranim je pomembna cena ob nakupu plenic (39 %), ter način in pogostost pranja (41 %). Ocene staršev o zapletenosti previjanja pralnih plenic so manj enotne, saj jih 29 % meni, da je to pomembno, 26 % pa je nevtralnih.

 

bumdealnappies.co.uk

Odpadne plenice za enkratno uporabo  predstavljajo 2–3 % vseh odpadkov iz gospodinjstev (foto: www.bumdealnappies.co.uk

 

V nekaterih državah EU, Združenih državah in Avstraliji obstajajo posebne pralnice, namenjene izposoji in pranju pralnih plenic. Delovanje sistema je relativno preprosto. Enkrat tedensko oprane plenice dostavijo na dom in ob enem poberejo posebne plastične zabojčke z uporabljenimi plenicami. Stranke se odločijo koliko plenic želijo prejeti, običajno okoli 50 na teden. Pralnice delujejo na lokalni ravni in ustvarijo nova delovna mesta za lokalne prebivalce. Zato smo v anketi na Vrhniki želeli preveriti še, kako zanimiva bi bila takšna storitev za naše starše. Zgolj pranje ali le izposoja plenic se jim ne zdi zanimiva, kombinacija obeh pa bi ustrezala 30 % staršem.

 

Uporabo pralnih plenic v državah EU pogosto subvencionirajo občine. Milton Keynes je hitro rastoče mesto v Veliki Britaniji z velikim številom mladih družin. V načrt ravnanja z odpadki so vključili posebno shemo spodbud za uporabo pralnih plenic. Ustvarili so priročnik za starše, v katerem so korak za korakom predstavljena navodila za lažji prehod na njihovo uporabo. Poleg tega vsebuje še lokalne informacije o dobaviteljih in pralnicah, o vrsti plenic in vplivih na okolje. Osrednji element kampanje je povrnitev dela stroškov tistim staršem, ki se odločijo kupiti pralne plenice. Podobne spodbude poznajo tudi v drugih občinah, nekatere se odločijo staršem podariti bone, druge jim omogočijo enomesečno brezplačno poizkusno izposojo kompleta pralnih plenic. V nekaterih delih Velike Britanije imajo starši možnost najema posojila, ki jim pomaga pri začetnih stroških nakupa. Rezultati ankete v Vrtcu Vrhnika kažejo, da bi subvencioniranje nakupa pralnih plenic s strani občine podprlo 83 % staršev.

 

Vrtec Vrhnika je julija in avgusta pričel s testiranjem uporabe pralnih plenic, septembra jih bodo pričeli uporabljati pri otrocih, starih od enega do treh let. Ekologi brez meja smo avgusta pričeli izvajati enoletni projekt ozaveščanja o njihovi uporabi za starše in vrtce, ki ga finančno podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

 

Dodatne informacije:

 

Pišejo: Anita Selčan, Lenart Jerina in Erika Oblak

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

 

Društvo Ekologi brez meja
Trubarjeva 50 (2 nad.)
1000 Ljubljana
info@ocistimo.si 040 255 433