Plastično vrečko? Ne, hvala!

Po uspešno izvedenem projektu v letih 2010 in 2011 se projekt Vrečka na vrečko spet vrača. Za začetek smo pripravili zanimive rezultate manjše raziskave, ki smo jo izvedli v mesecu oktobru v nekaterih večjih trgovinah v Ljubljani, kjer smo opazovali odnos kupcev in prodajalcev do uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo, nismo pa pozabili niti na alternative plastičnim vrečkam. Evropska komisija in parlament sta se letos v mesecu novembru zavzela za 80-odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019, prav tako pa se tudi drugje po svetu dogajajo velike spremembe na tem področju (npr. v Kaliforniji v ZDA), zato bomo v društvu nadaljevali s podbudami za uporabo vrečk za večkratno uporabo tudi v naslednjem letu.

 

Logo VnV Barvni belo ozadje

 

Večna 'dama' Plastika je leta 2010 v novembru povezala 4 partnerje - Društvo Ekologi brez meja, umetnika The Miha Artnaka, društvo Eco Vitae in oblikovalski studio Lukatarina. Skupaj smo preko zabave in umetnosti ozaveščali o problematiki plastičnih vrečk in druge plastične embalaže. Skupaj z nekaterimi poslanci smo podali tudi predlog Zakona o omejevanju rabe nakupovalnih vrečk (ZOUNV), ki pa kljub načelni podpori Vlade ni bil sprejet. Projekt smo uspešno nadgradili tudi v letu 2011. V tem času so se v Sloveniji začele tudi prve vidne spremembe na tem področju - trgovci so sami pričeli brezplačne plastične vrečke umikati z blagajn. Žal pa so se stvari na tej točki ustavile.

 

Ljubljančani si ogledujejo Lovko na lovce nov 2010 Foto Žiga Šmidovnik

Vrečka na vrečko 2010: Ljubljančani si ogledujejo Lovko na lovce (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

Zato nas je zanimalo, kakšna je trenutna situacija pri nas glede porabe plastičnih vrečk. V mesecu oktobru smo izvedli manjšo raziskavo v štirih večjih trgovinah v Ljubljani (raziskava je vključevala živilske, tekstilne trgovine in drogerije, opazovali pa smo 504 kupcev), kjer smo opazovali odnos kupcev in prodajalcev do uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Naše opazovanje je prineslo zanimive rezultate, in sicer da so kupci v trgovinah oz. na blagajnah, kjer vedo, da brezplačnih vrečk ne bodo dobili, precej bolj ozaveščeni in s seboj prinašajo svoje nakupovalne pripomočke v večji meri kot pa na blagajnah, kjer vedo, da bodo brezplačno dobili plastično vrečko. Kupci največ lastnih nosilnih primočkov prinesejo v živilske trgovine (76 %), najmanj pa v tekstilne (8 %). Prodajalci v tekstilnih trgovinah so vsem kupcem izročili brezplačno plastično vrečko, v drogerijah v več kot polovici primerov, v živilskih trgovinah pa v manj kot petini nakupov. Kupci le redko zavrnejo brezplačno plastično vrečko, v živilskih trgovinah ponavadi vzamejo več kot eno, posebno težavo predstavljajo tudi “hitre blagajne”. Več lastnih nosilnih pripomočkov v trgovine prinesejo ženske in osebe starejše od 60 let; pogosto kupci kljub lastnemu nosilnemu pripomočku vzamejo brezplačno plastično vrečko.

 

Vrečke za večkratno uporabo

 

V našem društvu smo se tudi zaradi teh rezultatov odločili, da ponovno opozorimo na to problematiko preko lastnih vrečk za večkratno uporabo. V sklopu enega izmed naših projektov - Tekstilnica, smo si zadali nalogo, da pokažemo, kako lahko oblačila ponovno uporabimo na drugačen način. Šivilje že ves čas projekta izdelujejo nakupovalne vrečke iz rabljenega tekstila oz. iz ostankov le tega, začeli pa smo izdelovati tudi nakupovalne vrečke iz rabljenih bombažnih majic in poskušali čim več ljudi naučiti, kako lahko to naredijo tudi sami. Za otroke smo v času poletnih šolskih počitnic organizirali delavnice šivanja vrečk, za ostale pa smo pripravili različne članke in kratek, animiran film z naslovom Iz majice naredi vrečko.

 

 

Hkrati pa sporočamo, da je prav in dobro, da hodimo v trgovino z vrečko za večkratno uporabo, ponujeno plastično varianto pa odločno zavrnemo. Za vse tiste, ki jim šivanje povzroča težave ali za to nimajo časa in volje, pa jim naše vrečke ponujamonaši spletni trgovini. Ponudbo bomo v kratkem popestrili tudi s privlačnimi, prosojnimi in pralnimi vrečkami za sadje in zelenjavo, kot nadomestilo plastične vrečke, ki so v neomejenih količinah na voljo na vsakem oddelku s sadjem in zelenjavo v naših trgovinah.

 

Nova pravila na ravni EU

 

21. novembra je Odbor stalnih predstavnikov v EU (COREPER) potrdil dogovor z Evropskim parlamentom o novih pravilih na ravni EU za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk, ki je bil dosežen v neformalnem trialogu 17. novembra. Novi ukrepi se tičejo predvsem plastičnih vrečk z debelino stene pod 50 mikronov. Te predstavljajo večino plastičnih nosilnih vrečk in se manj pogosto ponovno uporabijo kot tiste debelejše. Predlagajo dva načina za zmanjševanje – postopno zmanjševanje uporabe tako, da stopnja letne porabe ne presega 90 lahkih plastičnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 in 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025 (ali enakovredno v masi). Drug predlog pa je ukrep, da naj bi bile po 31. decembru 2018 te plastične vrečke plačljive. Zelo lahke plastične vrečke z debelino stene pod 15 mikronov je mogoče izključiti iz teh ukrepov. Poleg tega bodo Evropska komisija in države članice, vsaj v prvem letu po datumu prenosa te direktive, aktivno spodbujale javne informacijske kampanje in kampanje za ozaveščanje v zvezi z negativnimi vplivi na okolje prekomerne uporabe lahkih plastičnih vrečk.

 

Dobre prakse iz tujine

 

V drugih državah po svetu so uvedli podobne ukrepe. Zadnja večja novica s tega področja prihaja iz Kalifornije. Že leta 2007 je San Francisco postalo prvo mesto v ZDA, ki je prepovedalo brezplačno deljenje plastičnih vrečk. Najprej so to uvedli v supermarketih in lekarnah, kjer so morali uporabljati biorazgradljive vrečke iz koruznega škroba ali recikliranega papirja, kasneje pa tudi v drugih trgovinah in restavracijah. Nekaj mesecev kasneje pa so sledile spremembe tudi drugje po Kaliforniji. Proizvodnja plastičnih vrečk je v letih od 2008 do 2012 padla za slabo polovico, zato so proizvajalci ukrepali in napovedali nekaj tožb. Letos poleti pa so se odločili, da plastičnih vrečk, ki niso za večkratno uporabo, v trgovinah in lekarnah v celotni zvezni državi ne bodo več smeli uporabljati od 1. julija 2015, v veleblagovnicah in trgovinah z alkoholnimi pijačami pa od 1. julija 2016. Predlog zakona vključuje tudi 2 milijona dolarjev, ki bosta namenjena prekvalifikaciji plastične industrije.

 

V Franciji pa so junija letos poslanci parlamenta izglasovali vladni predlog, po katerem bo od 1. januarja 2016 dalje prepovedana uporaba plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Francoska vlada navaja alternative, ki so na voljo kupcem: vrečke za ponovno uporabo iz različnih materialov, biorazgradljive vrečke za enkratno uporabo, ter uporaba košar ali vozičkov. Francija je sicer aktivna na tem področju že od leta 1996.

 

En dan na teden brez plastike? Začni danes!

 

V društvu se pridružujemo zamisli, da en dan v tednu poskušamo preživeti brez plastike. Plastic free tuesday je akcija, ki to spodbuja. Ekologi brez meja bomo v sklopu akcije vsak drugi torek v mesecu z objavami na spletni strani in družabnih omrežjih spodbujali življenje brez plastike. Začenjamo danes s plastičnimi vrečkami.

 

 PFT Poster Slovenian A3

 

Vsaka sprememba je težka in traja nekaj časa, da se ji prilagodimo. Spomnimo, da so se kupci v obdobju, ko so pred leti trgovci živilskih trgovin množično umikali brezplačne tanke plastične vrečke pod pult, pritoževali in jih zahtevali nazaj. A marsikje so trgovci vztrajali in kupci so se navadili oz. so sprejeli kompromis - vrečko dobijo, če res vztrajajo. Zato vemo in predlagamo, da se podobno naredi tudi z brezplačnimi vrečkami na hitrih blagajnah, pri sadju in zelenjavi (na voljo je nekaj alternativ) pa tudi na vseh blagajnah, kjer to še niso uvedli (drogerije, tekstilne trgovine). Ko se bodo ljudje navadili, da na teh mestih ne bodo mogli dobiti brezplačne plastične vrečke, jih bodo bili primorani nositi s seboj. V kolikor bi to storile vse trgovine hkrati, bi bil problem rešen, saj se kupci ne bi preusmerili na trgovine, kjer te 'omejitve' ni. In nenazadnje, plačljive plastične vrečke so vsekakor boljša opcija kot brezplačne tudi zato, ker ta znesek pokrije ravnanje z njimi, ko odslužijo.

 

Piše: Urša Dolinšek

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo