Lepo jamo pod Mačkovcem pri Petrovem hribu z nadmorsko višino vhoda 605 m so okoli leta 1983 raziskali člani Društva za raziskovanje jam Kočevje. Od vhodnega brezna globine okoli 30 m se jama navzdol postopoma spusti do globine 53 m. Spodnji del se razteza horizontalno, in sicer v dolžini dobrih 200 m. V njem so se izoblikovale bogate kapniške tvorbe. Jama je bila zadnja desetletja priročno odmaknjena in skrita lokacija za nelegalno odlaganje vseh vrst odpadkov.

Prebivalci okoliških, bližnjih in bolj oddaljenih vasi so vanjo odmetavali gradbene in komunalne odpadke, avtomobilske karoserije, pnevmatike, kosovne odpadke, ostanke poginulih živali, torej vse kar so ''pospravili'' izpred praga svojih hiš, stanovanj, delavnic.

Stanje v okolici Lepe jame pred čistilno akcijo (foto: Tina Kotnik)

24. marca 2012, na dan vseslovenske čistilne akcije "Očistimo Slovenijo 2012" je skupina jamark in jamarjev iz Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane čistila omenjeno kraško brezno. Člani in članice društva so prostovoljno očistili z odpadki založeno območje pred samim vhodom v brezno (padanje smeti bi lahko ogrozilo jamarje v jami), od koder so ta dan v zabojnik z golimi rokami spravili približno 25 m³ najrazličnejših odpadkov. Odpadkov na pobočju pred jamo je bilo toliko, da se odpadkov v jami sploh niso uspeli lotiti.

Stanje v okolici jame med čiščenjem, 24. 3. 2012 (foto: Stane Pelc)

Dva dni po čistilni akciji smo gozdarji ZGS, OE Kočevje pri jami namestili opozorilni napis, ki opozarja, da je odlaganje odpadkov v kraško podzemlje prepovedano, kasneje pa smo poskrbeli za izdelavo 1 do 1,3 m visokega nasipa iz skal, ki onemogoča dostop oz. otežuje nelegalno odlaganje smeti v brezno. Potem pa manj kot mesec dni po čistilni akciji (petek, 20. aprila 2012) revirni gozdar sporoči, da se pred jamo zopet nahajajo odpadki velikostnega reda ene avtomobilske prikolice. Prevladujejo salonitne plošče, strešniki, stare steklenice, pločevinke in drugo. Smeti so bile pred jamo odvržene iz četrtka na petek oz. v petek zjutraj. Zaradi nedopustnosti storjenega je bila na Policijsko postajo Kočevje vložena prijava.

 Čiščenje kraškega brezna, 20. 10. 2012 (foto: Tina Kotnik)

Velika odgovornost jamark in jamarjev Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane, njihova volja in vztrajnost je že ob koncu prve čistilne akcije, 24. marca 2012, porodila pobudo, da se čiščenje brezna dokonča še v letošnjem letu. Njihova pobuda je bila razlog, da smo ponovno zavihali rokave in v soboto, 20. oktobra 2012, nadaljevali s čiščenjem kraškega brezna Lepa jama pri Petrovem hribu. Skrbno postavitev sidrišč, potrebne vrvne tehnike, škripčevja, s pomočjo katerega se je odvijalo čiščenje brezna, namestitev vitla, čiščenje brezna, dvigovanje večjih kosov in manjšega odpadnega materiala s pomočjo transportnih vreč na površje ter odlaganje le tega v zabojnik je zahtevalo dobrih 12 ur težavnega in nevarnega dela članic in članov DZRJL. Ob 21.00 uri zvečer, ko je bila akcija zaključena, so fantje sporočili, da je Lepa jama ponovno spet čista. Iz brezna je bilo ta dan odstranjenih okoli 30 m³ odpadkov, skupaj s prvim čiščenjem brezna torej 55 m³.

Čiščenje notranjosti brezna, 20. 10. 2012 (foto: Tina Kotnik)

Lepa jama je bila očiščena s predanim delom članic in članov Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane ter ob pomoči Občinskega štaba Civilne zaščite, ki je posodil agregat, Občine Kočevje, ki je omogočila ustrezno odlaganje odpadkov, Avtoodpada Zupanc, ki je v celoti poskrbel za dostavo zabojnika in odvoz odpadkov na deponijo v Mozelj ter Tine Kotnik, ZGS OE Kočevje, ki sem poskrbela za koordinacijo celotne čistilne akcije. Svoj delček so prispevali tudi vaščani Mačkovca, ki so poskrbeli za okusno malico. Posebna zahvala pa gre ge. Ivanki in g. Pavlu Pečku za njuno prijaznost, gostoljubnost, skrb ter za nadvse okusen golaž in še boljšo pehtranovo potico, s katero je ga. Ivanka, ob kavi razveselila pridne jamarje.

Lepa jama je sedaj ponovno takšna kot je bila. Lepa!

(O)HRANIMO JO ČISTO!

A lepa jama žal ni bila izjema na tem koncu Slovenije. Do sedaj nam je v letih 2010 in 2011 uspelo očistiti 55 lokacij divjih odlagališč, v okviru letošnje čistilne akcije pa kar 77 lokacij divjih odlagališč, kar je velik uspeh. Na področju občine Kočevje je trenutno v Register divjih odlagališč še vedno zabeleženih kar 104 znanih lokacij divjih odlagališč (23. april 2012), od tega je 63 % manjših divjih odlagališč, kjer je količina odpadkov med 1 in 10 m³, ki se nahajajo na mnogih lahko dostopnih lokacijah ob glavnih in gozdnih cestah, obračališčih, počivališčih itd. in so odraz človekove »majhnosti«. Odlagališča z ocenjeno količino odpadkov med 10 in 100 m³ predstavljajo tretjino vseh, kjer gre pogosto za deloma ali popolnoma zasute kraške jame, brezna, stara vaška odlagališča ali za pozabljene kupe gradbenega materiala. Večja odlagališča pa so v Kočevju v splošnem povezana s problematiko nelegalnih romskih naselij.

Onesnaženost kraškega podzemlja na Kočevskem je zaskrbljujoča, saj spada v sam vrh onesnaženosti v RS. Od okvirno 600 registriranih kraških jam in brezen (področje občine Kočevje) je onesnaženih približno 15 do 20 % vseh. Najverjetneje bo končna številka še večja in se bo gibala med 100 in 150 kraških jam in brezen. Kraška brezna, ki se nahajajo v bližini vasi oz. zaselkov, so povečini zasuta z odpadki, saj so do nedavnega tiho opravljala vlogo lokalnih deponij. Področje Kočevske je poznano po veliki onesnaženosti kraških jam in brezen s kadavri ali ostanki umrlih živali. Mrtva žival ali njen del je odvržen oz. ga je moč najti skoraj v vsaki onesnaženi jami na Kočevskem. Ena največjih »vročih točk« pod površjem na Kočevskem in po vsej verjetnosti tudi v slovenskem merilu je jama oz. brezno pri križu pod Starim Bregom. Količina odvrženih odpadkov se ocenjuje na okoli 4000 m³.

 Onesnaženo brezno pri križu pod Starim Bregom (foto: Tina Kotnik)

Čiščenje onesnaženih kraških jam in brezen, številnih divjih odlagališč na površju ter varovanje narave žal ni prioritetna naloga države in za to pristojnih inštitucij. Pa ne samo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ampak tudi zaradi nepripravljenosti pri reševanju problematike, preganjanju zlorabe naravnega okolja ali prepotrebnega osveščanja ljudi v smislu naše majhnosti, pogoltnosti in neodgovornosti. Društvo ekologov brez meja Slovenije je z organizacijo vseslovenske čistilne akcije na več področjih pričelo tako z oranjem ledine kot s prepotrebno podporo številnim lokalnim koordinatorjem ali skupinam, ki se že več let trudimo tako z osveščanjem ljudi kot s čiščenjem skritih in manj skritih kotičkov našega zelenega okolja, v katerem živimo in bi radi tudi tu ostali. Narejenega je bilo veliko, dosežek je nepredstavljiv, zato je prav, da skupaj razmišljamo in pobudo peljemo naprej. Želimo si, da se to gibanje ne ustavi!

Register divjih odlagališč lahko najdete na: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc

Piše: Tina Kotnik