Računalnik brez programske opreme je uporaben kot avto brez koles — samo za ogrevanje. Da jih pripravimo do izrisovanja mačk, tabel in tega članka, je potrebno precej umetne "pameti", ob nakupu pa je dobimo le en košček. Na srečo je v dobi hitrega interneta le par klikov do malega morja zastonjskih (Freeware) in prostih (Free software) programov ter storitev. Od njih smo odvisni tudi v nevladnem sektorju, a je brezplačna uporaba le ena od prednosti pred plačljivimi inačicami.
Z angleško terminologijo je precej zmede, zato nekateri namesto "free" uporabljajo francoski "libre", pedanti pa bodo ločili še milejše odprtokodno programje. Skupaj so znani pod kratico FLOSS — Free/Libre Open Source Software. Za vse velja prost dostop do kode programja, tako v smislu cene ("free as in beer") kot svobode vpogleda in spreminjanja ("free as in freedom"). Ta preprosta odločitev je povzročila eksplozijo razvoja in danes na odprti kodi temelji večina interneta.
Prost vpogled ima odlične implikacije glede neodvisnosti, potencialnih kršitev zasebnosti in tehnične varnosti. A ključna sestavina za uspeh je enostavna, organska delitev bremena razvoja in vzdrževanja, pa če gre za programiranje, dokumentacijo, prevajanje, oblikovanje, integracijo ali drugo podporo. Sinergij je tako veliko in včasih se zgodi celo, da moramo narediti le prvi korak in se potem vsuje drugih prispevkov z vseh koncev sveta.
Nekaj najbolj prepoznavnih projektov: Wikipedia, Firefox, VLC, Linux ... (Vir: hacktivist.in)Pragmatično gledano pa nam prost dostop omogoča hitro preizkušanje in namestitev izdelkov, brez da bi morali čakati in vpletati koga drugega. Tako lahko pripravimo npr. osnutek spletne strani v zanemarljivem času in nadalje spreminjamo vse od površinskega izgleda do jedra sistema. Brez omejitev, vsiljenih oglasov ali podvajanja dela.
Zaradi te časovne in stroškovne učinkovitosti je prosto programje pisano na kožo tudi nevladnikom. Javni upravi pa preko transparence in izogibanja izumljanja tople vode še toliko bolj. Zakaj moramo državljani plačevati za razvoj enih in istih stvari znova in znova?
Koncept je uporaben širše, saj brez preglednosti in sodelovanja ne bomo mogli doseči večjih gospodarsko-okoljskih premikov. V ta namen se je razvilo hibridno gibanje Open Source Circular Economy, ki poskuša s prostimi principi (Open Data/Source/Knowledge) pospešiti prehod v zeleno gospodarstvo.
V EBM smo veliki uporabniki odprte kode, saj nam omogoča, da več časa in energije posvetimo našemu poslanstvu. Uporabljamo vse od nekaterih namiznih rešitev do različnih ogrodij za portale in spletne aplikacije, ki jih vzdržujemo sami. Skupnosti pa vračamo z občasnimi popravki (npr. za CiviCRM), testiranjem in pomočjo drugim uporabnikom. Zrno na zrno ... cel "ekosistem" prostih programskih rešitev.