74 kilogramov preveč!

 

Ali 0,2 kg dnevno preveč. In četudi upoštevamo tretjino, imamo še vedno 26 kg nepotrebne teže.

 

Govorimo o količini zavržene oziroma odpadne hrane, ki jo je v povprečju zavrgel prebivalec Slovenije v letu 2016 oziroma v povprečnem dnevu tega leta. Zavržemo 35 % užitne hrane, kar znaša 26 kg na prebivalca letno.

 

Statistični urad Republike Slovenije je pred dnevi objavil podatke o količinah zavržene hrane za leto 2016. Ta podatek smo v preteklosti dobili bolj na podlagi ocen, v zadnjih letih pa se metodologija zbiranja in obdelovanja postavlja na novo in izboljšuje. A tudi ta ne prinaša nič posebej navdušujočega.

 

Četudi lahko govorimo o skupno višjem odstotku ločeno zbranih komunalnih odpadkov, se količinsko na koncu to bolj malo pozna, saj narašča skupna količina odpadkov. To je pač logična posledica v dobi gospodarske rasti, povečane produkcije in na koncu tudi povečanih količin odpadkov.

 

Nič drugače ni tudi s količinami hrane, ki končajo v bioloških odpadkih in kasneje v kompostarnah in bioplinarnah. Če upoštevamo, da so podatki za Slovenijo stvar pilotnih statističnih projektov, je enako grozljivo tudi, če rečemo, da se količine niso zmanjšale. Skupaj smo v letu 2016 pridelali okoli 152.000 ton odpadne hrane. Če se zdita kompost in bioplin na koncu uporabna stvar, pa ni za zemljo, vodo in zrak nič kaj uporabno to, da smo najmanj tretjino vsega (iz)trošili po nepotrebnem.

 

feet-Weighing

V povprečju zavržemo za lastno težo hrane (foto: popsugar.com)

 

S precejšnjo zmoto živimo, če mislimo, da so za večji del pridelanih količin krivi trgovci, predelovalci, bolnišnice, šole itd. Največji del, to je 46 %, pridelamo v gospodinjstvih. Ker ne gre za nekaj organizacij, ampak tisoče majhnih samoupravnih enot, je jasno, da je kompleksnost reševanja tematike tako raznolika, kot smo raznoliki ljudje. Ne mečm’mo hrane stran je brezpogojni cilj, pot pa v precejšnjem ukvarjanju z navadami pri nakupih, prehranjevanju, pripravi in shranjevanju hrane.

 

Medtem se s to tematiko ukvarja vedno več držav, v Evropi smo si v okviru paketa o krožnem gospodarstvu tudi zadali cilj, da moramo zmanjšati količino zavržene hrane. Slovenci smo na tem področju v veliki prednosti - naše količine so kljub vsemu manjše kot v drugih državah, s tematiko se že veliko ukvarjamo, imamo dobre statistične podatke. A vedno bolj postaja jasno, da bomo brez sistematičnega naslavljanja problematike pridelave hrane in prehranskih vzorcev prebivalcev sveta tudi mi težko dosegali globalne cilje trajnostnega razvoja, uspešno naslavljali podnebne spremembe, preverjali dogovore Pariškega sporazuma itn.

 

Vsako raziskovanje specifičnega problema, zakaj prihaja do odpadne hrane, razkrije množico kompleksnih tematik in izzivov za človeštvo. Težava je najmanj okoljska in finančna, kar nekako še najbolj razumemo. Razkrije se slabost kmetijskih subvencij, prevzetnost korporacij, ki stiskajo v kot majhne pridelovalce, slabo organizacijo in komunikacijo v organizacijah. Ob vsem pa je najbolj nedopustno to, da na drugi strani govorimo o lačnih na tem planetu. Zgodbe iz bližnje okolice so dovolj nazorne, da je težko razumeti kopico zakonskih ovir, predvsem pa zadržkov v volji in želji, da bi nekaj dovolj hitro in razumsko spremenili vsaj za ljudi, ki včasih nimajo niti za en polnovreden obrok dnevno.

 

Piše: Urša Zgojznik

 

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo