Objavljeno dne 30. july 2013, 10:07

Vrt ob ljubljanskem zaporu na Povšetovi, ki ga že tri leta skupaj obdelujejo varovanci zapora in prostovoljci, postaja vse večji, trdo delo in dobra volja pa tudi letos s seboj prinašata bogato letino. Pridelke porabijo v kuhinji zapora, delo na vrtu pa za zapornike predstavlja hortikulturno terapijo in jim ob izpustitvi omogoči lažji vstop v zunanji svet. Pogovarjali smo se z Mirjam Kopše, strokovno sodelavko, ki vodi razvoj Vrta na Povšetovi.

 

Delavnica o sajenju sadnih dreves

Delavnica o sajenju sadnih dreves (foto: Tomaž Zajelšnik)

 

Projekt poteka sedaj že tretje leto, kako vi vidite napredek na Vrtu na Povšetovi?

Kar se samega vrta tiče smo še vedno v začetni fazi. Jagodičje smo posadili lanskega oktobra, sadovnjak je bil zasajen letos pozno pomladi. Za kompost smo letos našli dobro, trajno rešitev. Še vedno urejamo, čistimo zemljišče, saj je plevelov je še vedno več kot zelenjave. Iz Morning glory pa je nastal Wednesday glory, saj večina delavnic poteka ob sredah.

 

Enako je z ljudmi, ki sodelujemo na vrtu. Vsi smo se začeli zavedati, da nam primanjkuje posameznih znanj. Lansko leto smo vzpostavljali osnovne načine dobre koordinacije, ki je kar zapletena pri taki ustanovi. Letos ugotavljamo, da v Sloveniji ni razvitih, publiciranih osnov hortiterapije. A kot pri vrtu zemlja bogato nagrajuje delo, se tudi pri ljudeh premika razmišljanje in delovanje v dobro smer.

 

Strokovna sodelavka Mirjam Kopse vodi razvoj Vrta na Povsetovi

Strokovna sodelavka Mirjam Kopše vodi razvoj Vrta na Povšetovi (foto: arhiv Ekologov brez meja)

 

Najlepše je s favno na vrtu; čebele, tri vrste čmrljev, tančičarice, osice, obilo pikapolonic in ptičev. Življenje in navade vrabcev so nenavadne, škorci so plašni, zelenci radovedni. Medonosne rože, posejane prav v ta namen, so pravi raj za žuželke, sedemnajst vrtnih zelišč pa diši veliko bolj kot na tržnici. V petih letih bo zemlja spet dobila žlahtno strukturo. Želimo si obnoviti star rastlinjak, viške sadik bodo spet dobivali vrtičkarji iz soseščine in tako naprej. Vse dobre stvari gredo počasi.

 

Kaj je za vas najpomembneje pri vrtu in kako bi primerjali Vrt na Povšetovi z nekaterimi drugimi urbanimi vrtovi v Ljubljani?

Zame osebno je najpomembnejše, da je delo opravljeno ob pravem času: setev, presajanje, pobiranje pridelka za zaporsko kuhinjo. Sliši se enostavno, a na eni strani je vrt v začetni fazi, na sredi nihajoče število pridnih rok zunanjih in notranjih prostovoljcev in seveda na drugi strani stalnica vseh vrtov, odvisnost od vremena.

 

Vrt na Povšetovi ni bil samo zapuščena mestna zemlja, ampak velika zapuščena vrtnarija z vsemi potrebnimi elementi: namakalnim sistemom, rastlinjakom, klasičnimi toplimi gredami. Pri ponovnem kultiviranju na permakulturni, ekološki način smo imeli manj problemov, saj je bil klasični način vrtnarjenja iz petdesetih let precej podoben permakulturnim načelom, kot jih poznamo danes. Takrat še niso uporabljali kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev in na vrtu je bilo klasično kolobarjenje mešanih kultur.

 

Priprave za delo na vrticku

Priprave za delo na vrtičku (foto: Tomaž Zajelšnik)

 

A po drugi strani se zelo razlikujemo od urbanih vrtnih skupnosti: novi načini povezovanja, druženja ljudi, kultiviranja novih načinov sosedskih in medgeneracijskih komunikacij. Pri nas imamo tudi omejitve same ustanove, pa tudi mlajša populacija notranjih prostovoljcev ima ponavadi v začetku dela na vrtu precej drugačne poglede na samo fizično delo. Tiste, ki ostanejo dovolj dolgo, začne spreminjati sam vrt, s čimer smo zelo zadovoljni prav vsi, ki na projektu sodelujemo. Prav tu se je pokazala potreba po izkušnjah, novih znanjih iz hortiterapije in seveda prej ko slej se začne zastavljati vprašanje, kako naprej z mladimi, ko odslužijo kazen. Jih lahko s pridobljenimi znanji vključimo v kakšno obliko socialnih podjetij? Naša razmišljanja gredo v smer izobraževanja za nacionalne poklicne kvalifikacije. Ustanova prav tako razmišlja o organizirani obliki šolanja na tem področju, kar je velik korak naprej. Splošen način sprejemanja vrednot vrtnarjenja, pridelave lokalne hrane, ponovnega učenja znanj in veščin je v veliko pomoč tudi pri razmišljanju, kako spremeniti sistem represivnih ustanov.

 

Sodelujete s prostovoljci, tako zunanjimi kot notranjimi. Kako poteka delo?

Povsem običajno, samo uvodni del je malo daljši. Sedaj se že kaže vzorec, kako zunanji in notranji prostovoljci pridejo z vnaprej določenimi predstavami, niti ne predsodki, ampak z določenimi predstavami, kako naj bi vse skupaj izgledalo in potekalo. Zato vedno na začetku povem osnove vrtno-hišnega reda: kje je orodje, kako ga očistiti in pospraviti na stalno mesto, kje je prva pomoč, da je treba uporabljati zaščitne rokavice, ob mokrem vremenu tudi škornje ipd. Eno od pravil je tudi, da se kličemo po imenih, a to ne pomeni tikanja. Prav tako je moja osebna zahteva, da se na vrtu ne preklinja v nobenem jeziku.

 

Sredine izobrazevalne delavnice na prostem

Sredine izobraževalne delavnice na prostem (foto: Tomaž Zajelšnik)

 

Morda je malo zadrege med sodelujočimi tudi zaradi različnih jezikov, saj imamo vedno prostovoljce iz različnih držav: Italije, Poljske, Madžarske, Makedonije, Bolgarije ipd. in kaj kmalu ugotovijo, da nihče ne zna kaj dosti angleških besed s področja vrtnarjenja. Marsikdo ne pozna besed za določeno orodje niti v lastnem jeziku in tako je spontano začel nastajati večjezični slovar Vrta na Povšetovi.

 

Pri malici pa ni opaziti nobene razlike več med sodelujočimi prostovoljci. Vsi so lačni in zadovoljni z opravljenim delom in med obedom klepetajo drug z drugim. Skupno delo in kasneje sproščeno druženje pokaže, kako velika vrednost je svoboda vsakdanjega življenja in kako hitro se lahko znajdeš na drugi strani.

 

Vrt na Povšetovi je zasnovan na načelu permakulture, kako poteka delo v zaprtem sistemu, kot je zapor?

Na Vrtu na Povšetovi mora zaradi same narave permisivne ustanove delo potekati počasneje, saj mora biti vse usklajeno in preverjeno s hišnimi pravili ustanove, kot npr. ni zgodnjega jutranjega zalivanja vrta, lansko leto zaradi varnostnih razlogov ni bilo mogoče delati ob torkih in četrtkih. A pravzaprav vsako skupinsko delo prinaša določene omejitve, ki pa se jih da z veliko dobro volje uspešno preseči.

 

Kar se tiče permakulture in ekološkega načina vrtnarjenja je problem prav tako splošen in se pojavlja tudi na vseh drugih tovrstnih delavnicah. Slovenci mislimo, da znamo narediti in delati prav vse. Skupaj prihajamo s svojimi znanji obdelovanja domačih vrtov, ki velikokrat niso permakulturni vrtovi. Prav tako je pri nas šele v zadnjih letih prišlo do spoznanja, da domača hrana ni nujno tudi ekološko pridelana hrana.

 

V našem primeru je dostikrat problem percepcije permakulturnega vrtnarjenja in tu se pojavljajo določeni nesporazumi. Permakultura je prinesla v naše kraje boljše, trajnostne rešitve tako pridelave zelenjave in sadja kot tudi ravnanja z vsem zelenim odpadom na vrtu in v kuhinji. A to je daljši proces spreminjanja navad ljudi kot samo permakulturno vrtnarjenje. Upam tudi, da bomo uspeli speljati kompostiranje surovih, vrtnih odpadkov iz zaporske kuhinje. To bo za vse nas velik uspeh. A sedaj smo šele na začetku. Kot na začetku lahko samo rečem, da gredo vse dobre stvari počasi in šele, ko se ozremo čez nekaj let nazaj, spoznamo, da smo s skupnimi močmi veliko spremenili na bolje.

 

Izobrazevalne delavnice potekajo tudi v ucilnici

Delavnice potekajo tudi v učilnici (foto: Tomaž Zajelšnik)

 

Za konec pa še povabilo vsem ljubiteljem sveže zelenjave, sadja in zelišč, da se nam pridružite na sredinih izobraževalnih delavnicah o permakulturi! Za več informacij o delavnicah, točnem terminu in prijavo na delavnice pošljite e-mail z osebnimi podatki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. (zaradi varnostnih razlogov je obvezna predhodna najava).

 

Dodatne informacije o Vrtu na Povšetovi:

-       Vrt na Povšetovi ponovno odpira svoja vrata,

-       Zopet bomo urejali zelenjavne vrtove na Povšetovi,

-       Delovna akcija: urejanje zelenih površin pred zaporom na Povšetovi ulici.

 

Se vidimo vsako sredo na Vrtu na Povšetovi!

 

Piše: Urban Presker

 

 

Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

 

SwissConfederation Logo