Smeti (Trashed, 2012)

 

1. Vsebina filma

 

»Upamo, da bo film pokazal, da lahko s spremembami v načinu našega življenja, prispevamo k lastnemu preživetju in blagostanju, predvsem pa k ohranitvi planeta.«  Jeremy Irons

 

Trashed Web Trailer Still 16Jeremy Irons na deponiji libanonskega mesta Sidon (foto: Trashed Film Gallery)

 

Jeremy Irons stoji na plaži ob antičnem libanonskem mestu Sidon. Nad njim se dviga gora smeti – vedno bolj razširjen, za oči boleč prizor kopičenja medicinskih, gospodinjskih in toksičnih odpadkov ter mrtvih živali – rezultat 30-letne tradicije potrošništva enega samega majhnega mesta. Le enega izmed koliko drugih na svetu? Medtem ko na vrh obstoječega kupa odlagajo najnovejše odpadke tega dne, se jih del odkotali preko roba, v modrino Mediteranskega morja. Obkrožen z ogromno količino plastičnih steklenic, ki se razprostirajo daleč na vse strani, Jeremy Irons se potrto zazre v obzorje in zašepeta: »Odvratno.«

 

V dokumentarnem filmu Smeti, ki je nastal v produkciji filmske družbe Blenheim Films, britanske filmske ustvarjalke, producentke in režiserke Candide Brady (Madam and the Dying Swan) in je bil izbran za poseben prikaz na filmskem festivalu v Cannesu, se Irons nameni raziskati razsežnosti in vplive globalne problematike odpadkov, ko na svojem potovanju okoli sveta obiskuje č udovite kraje, okrnjene zaradi onesnaževanja. To je podrobno in drzno preiskovalno popotovanje, ki Ironsa (in nas) popelje od skepticizma k žalosti in od groze k upanju. Bradyjin pripovedni glas v filmu je živo podkrepljen z glasbeno podlago, ki jo je posebej za film Smeti zložil z oskarjem nagrajeni skladatelj Vangelis.

 

Trashed Web Trailer Still 8Reko Ciliwung v Indoneziji prekrivajo smeti (foto: Trashed Film Gallery)

 

Lepota našega planeta iz vesolja oblikuje velik kontrast s prizori človeškega onesnaževanja po celem svetu. Prostrane planjave na Kitajskem prekriva na tone smeti. Širno vodovje reke Ciliwung v Indoneziji je komaj še vidno pod sedaj tako rekoč nenehnim prilivom plastike. Otroci plavajo med vrečami, matere perejo v vodi polni človeških odplak. Dandanes vsako leto zavržemo 58 milijard lončkov za enkratno uporabo, milijarde plastičnih vrečk, 200 milijard litrov plastičnih steklenic za vodo in milijarde ton gospodinjskih odpadkov, toksičnih odpadkov in elektronske opreme.

 

Kupimo, zakopljemo, sežgemo in na vse skupaj pozabimo. Ali sploh kdo pomisli na to, kaj se zgodi z vsemi smetmi, ki jih proizvedemo? Neprestano izdelujemo stvari, ki se ne razkrojijo. Ta grozljiva dejstva smo vsi že slišali, vendar pa nas tokrat Jeremy Irons vodi do odkritja, kaj se vsako leto zgodi z približno milijardo ton odpadkov, katerih obstoja se sploh ne zavedamo. Na ladji v Severnem Pacifiku se sooči z realnostjo Velikega pacifiškega otoka smeti (Great Pacific Garbage Patch) in vplivov plastičnih odpadkov na življenje morjih. Izvemo, da plastični delci privlačijo klorirane dioksine in druga obstojna organska onesnaževala umetnega izvora. Plastične delce nato pojedo ribe, ki tako absorbirajo toksine. Ribe pojemo ljudje in v svojih že tako obremenjenih telesih kopičimo še večjo količino strupenih kemičnih snovi. Kot posledica globalnega segrevanja, ki ga pospešujejo izpusti iz odlagališč in sežigalnic odpadkov, se talijo ledeni pokrovi, iz katerih se nazaj v morje sproščajo stari strupi, ki so se desetletja dolgo nabirali v ledu. Poučimo se o tem, da so nekatere rešitve tega problema prav tako strašljive in strupene kot problem sam.

 

Trashed Web Trailer Still 20Ena trenutnih (netrajnostnih) strategij ravnanja z odpadki je njihov sežig(foto: Trashed Film Gallery)

 

Oskarjevec Jeremy Irons je vajen biti v središču pozornosti, vendar pa je mogoče, da je svojo najpomembnejšo vlogo našel prav kot vodnik v filmu Smeti, kjer izpostavlja možne rešitve kritičnih okoljskih problemov, s katerimi se soočamo vsi. »Ta film smo naredili zato, ker obstaja veliko število ljudi, ki čutijo močno potrebo po tem, da začnemo reševati “problematiko odpadkov'' in ''trajnosti', pravi Irons. »Obstaja tudi enako močna potreba po razumevanju in deljenju domiselnih in produktivnih rešitev v zvezi s to problematiko, med čim večjim številom skupnosti po vsem svetu. Tukaj lahko filmi igrajo pomembno vlogo, saj osveščajo družbo in širokemu občinstvu približajo ''težke'' teme. Kot primer lahko vzamemo Al Gorov film Neprijetna resnica (Inconvenient Truth), zanj so slišali vis, ne glede na to ali je bil ljudem všeč ali ne. Filmi imajo moč, da dosežejo prav vsakogar, se nas dotaknejo na čustveni ravni in nas predramijo.«

 

Candida Brady je samo za film Smeti raziskovala in snemala več kot dve leti, na problematiko odpadkov in okolja pa je pozorna že večji del svojega odraslega življenja. »Kot astmatična bolnica, sem se vedno zanimala za vplive onesnaženja. Šele srečanje z okoljskim zdravnikom (ki mi je rešil življenje) pa mi je tudi odprlo oči za neposredne vplive, ki jih ima okolje na naše zdravje,« razlaga Bradyjeva. »Ko sem bila mlada, sem bila edini otrok z inhalatorjem, te dni pa se stanje obrača v nasprotno smer.«

 

Potem ko se Jeremy Irons skozi večji del filma sooča z najhujšim, proti koncu le najde tudi upanje. Loti se iskanja rešitev. Od primerov posameznikov, ki so spremenili svoja življenja in  sedaj proizvajajo zelo malo odpadkov, preko širjenja proti odpadkom usmerjene zakonodaje ter do mesta, ki je praktično brez odpadkov, Irons odkrije, da spremembe niso le nujno potrebne, ampak se tudi že dogajajo.

 

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo