Smeti (Trashed, 2012)


4. Deset stvari za manj smeti

 

Najbolj učinkovit način reševanja problema odpadkov je preprečiti oz. kar se da zmanjšati njihovo nastajanje. Zelo pomembno pa je seveda tudi, da z odpadki, ki jih kljub vsemu proizvajamo, ravnamo pravilno. Obstaja precej stvari, ki jih lahko kot posamezniki naredimo:


1.  MINIMIZIRAJMO PORABO HITRE POTROŠNJE PLASTIKE in PAPIRJA

 

  • Priskrbimo si svojo trajno stekleničko in se izogibajmo kupovanju vode v plastenkah za enkratno uporabo.
  • V trgovino s seboj prinesimo lastno trajno nakupovalno vrečko za večkratno uporabo, priskrbimo pa si lahko tudi ultra tanke trajne vrečke za sadje in zelenjavo (iz blaga ali mrežice), kot nadomestek za PVC vrečke.
  • Izogibajmo se kupovanju izdelkov, ki so pretirano zapakirani. V trgovini izberimo raje svežo, nepakirano hrano ali večje pakiranje namesto manjšega. Preverimo ali imamo možnost, da se odločimo za nakup izdelka v embalaži iz recikliranih materialov ali v embalaži, ki jo je možno reciklirati.

 

bottlesPlastične steklenice so hitro potrošni material (foto: mjmonty, Flicker)

 
2.  IZPRAZNIMO POŠTNI NABIRALNIK

  • Odpovemo lahko poplavo reklam, ki jih dobivamo v poštni nabiralnik, tako da nanj nalepimo posebno nalepko, ki se jo dobi na pošti. Reklame pa lahko po potrebi preberemo tudi na spletu.
  • Reklamno in drugo nezaželeno pošto uporabimo za kaj koristnega, npr. kot papir za prižiganje ognja v našem poletnem žaru (izogibajmo se kurjenju plastificiranega ali barvno potiskanega papirja, zaradi nevarnosti sproščanja strupenih hlapov!), za zavijanje daril na izviren način, papir, popisan le na eni strani, pa uporabimo za sporočilca, nakupovalne sezname ali za domačo nalogo iz matematike.

 
3.  PORABIMO MANJ

Pri nekaterih aktivnostih bi zlahka ustvarili manj odpadkov, a vseeno prišli do enako zadovoljivega rezultata. Dva primera:

  • Na toaleti si po umivanju rok le-te najpogosteje osušimo s papirnatimi brisačami. Vendar še zdaleč ni potrebno, da za to uporabimo 3 ali več papirnih brisač, saj lahko popolnoma enak učinek dosežemo že z eno samo. Kako nam to lahko uspe, nam lepo demonstrira gospod Smith v filmčku (medtem ko smo nekateri popolnoma zadovoljni tudi z uporabo hlač).
  • Pri kosilu lahko postrežemo manjše porcije in si nato dodatno naložimo, če smo po prvem krožniku še vedno lačni. Kar ostane na našem krožniku, namreč največkrat pristane v smeteh, medtem ko ostanke iz lonca lahko shranimo in uporabimo za naslednji obrok – današnja zelenjavna priloga lahko jutri postane še slastna juha!

 

wwf paper2Tudi papirne brisačke imajo svoj vpliv na okolje (foto: WWF Paper Dispenser by Saatchi & Saatchi)

 
4.  NAKUPUJMO Z GLAVO

To velja tako pri nakupih hrane kot drugih izdelkov:

  • Pri hrani se lahko s premišljenim nakupovanjem izognemo situacijam, da nakupimo preveč živil, ki jih potem ne uspemo porabiti, ker jim prehitro poteče rok uporabnosti. Četudi z nakupom večje količine določenih izdelkov v posebnih ‘’ugodnih ponudbah’’ prihranimo nekaj denarja, pa se vprašajmo ali ne bo morda na koncu polovica prihranka dejansko končala v smeteh, ker takšne količine hrane v predpisanem roku uporabe pravzaprav ne bomo uspeli porabiti.
  • Na razprodajah se izognimo brezglavemu nakupovanju stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo. Seveda je lepo in potrebno, da na primer tu in tam osvežimo svojo kolekcijo oblačil, vendar pa pred obiskom trgovin vseeno odprimo in preglejmo svojo omaro ter premislimo ali je notri dovolj prostora še za deset dodatnih kosov oblačil in kolikšen del nakupljenega bomo na koncu sploh nosili, kolikšen del pa bomo kupili le zaradi vsesplošne nakupovalne mrzlice.


5.  VLAGAJMO V KAKOVOST IN VZDRŽLJIVOST

Kupujmo kakovostne izdelke, za katere obstaja večje zagotovilo, da bodo zdržali in dobro delovali na dolgi rok ter bodo vredni popravila. V današnjih časih, ko proizvajalci načrtno izdelujejo stvari, ki se hitro kvarijo, z namenom spodbujanja potrošništva, lahko sicer izbira kakovostnega izdelka s strani potrošnika zahteva večji vložek časa in pogosto tudi denarja. Če se nam po letu dni pokvari cenen telefon, je ceneje kupiti nov, prav tako cenen telefon, kot vložiti v popravilo starega. Popravilo starega se nam namreč zdi nesmiselno, ker se bojimo, da se bo ta tako ali tako spet hitro pokvaril. A to pelje v začaran krog potrošništva, obremenjevanje okolja z odpadki in na koncu niti NE v prihranek denarja. Tako s premišljenim nakupom kakovostnega izdelka podpiramo kakovostno proizvodnjo, hkrati pa se upiramo brezglavemu potrošništvu in varujemo okolje.


6.  IZMENJUJMO, POSOJAJMO - IZPOSOJAJMO si ali PODARJAJMO

Stvari, ki smo se jih sami naveličali, jih ne potrebujemo več ali pa vsaj ne v danem trenutku, bi večkrat prav prišle nekomu drugemu. Nekaj idej:

  • Z menjavami oblek med prijatelji ali na organiziranih izmenjavah oblačil (npr. Tekstilnica) lahko prevetrimo svoje omare ali pa obleke podarimo kateri izmed dobrodelnih organizacij, ki jih bodo predale naprej v hvaležne roke.
  • Igrače, ki so se pozabljene prašile na naših policah odnesimo na izmenjavo igrač (npr. Zoopi) ali pa jih ob priliki izmenjajmo kar na družinskih srečanjih. Namesto, da vsako igračo kupimo in tvegamo, da bo že po dveh tednih pozabljena obležala v kotu, preverimo ali si igračo morda lahko izposodimo od prijateljev ali celo v bližnji knjižnici!
  • Zgodi se, da imamo na domačem vrtu obilen pridelek določene vrste sadja ali zelenjave, ki ga je več kot dovolj, da z njim obdarimo naše bližnje. In kaj narediti s preostankom? Zakaj ne bi košaro paradižnika zamenjali s sosedom, ki mu letos prekrasno uspeva solata? Ali pa se odpravili na Zelemenjavo ali celo organizirali kar svojo, kjer bi si izmenjali pridelke, sadike, semena, nasvete, kuharske knjige in dobro voljo z ostalimi navdušenimi vrtičkarji?

 

Izmenjava na vrvicah1Barvita izmenjava oblačil (foto: arhiv Ekologi brez meja)


7.  USTVARJAJMO Z ‘’ODPADKI’’

Preden neko stvar zavržemo, pomislimo ali je morda ne bi lahko kako koristno uporabili. Bodimo kreativni in stvari, ki bi drugače postale odpadek, ponovno uporabimo, npr. kot nekaj dekorativnega za naš dom, za izvirno ročno izdelano darilo, kot gradbeni material itd. Če nam nič ne pade na pamet samo od sebe, lahko na spletu najdemo tisoč in eno uporabno idejo!


8.  KOMPOSTIRAJMO

Organske biološko razgradljive odpadke, ki po navadi predstavljajo približno 50 % odpadkov v naših gospodinjstvih, zbirajmo ločeno ali pa jih kar sami kompostirajmo, s čimer bomo preprečili obremenjevanje okolja. Če imamo vrt, si omislimo zunanji kompost, če ne, pa si lahko preprost kompost postavimo na balkonu ali v kuhinji; če nič od tega ne pride v poštev, odpadke vsaj odnesimo v kanto za biološke odpadke, da bodo za njihovo primerno obdelavo poskrbele komunalne službe. Nasvete za pravilno zbiranje bio odpadkov najdete npr. pri Snagi.

 

Produkt kompostiranja je bogata prst (Kessner Photography, Wiki Commons)Kompost - odličen za obogatitev prsti na vrtni gredici (foto: Kessner Photography, Wikimedia Commons) 

 
9.  PRAVILNO RAVNAJMO Z ODPADKI

Najbolje je, da nastanek odpadkov že v osnovi preprečimo ali kar se da zmanjšamo, vendar pa je izredno pomembno tudi, da z odpadki, ki kljub vsemu nastanejo, pravilno ravnamo! Če nismo sigurni, kako ravnati z določeno vrsto odpadka, se o tem pozanimajmo pri komunalni službi, ki skrbi za odvoz naših odpadkov. Nekatere izmed pogostejših napak, ki jih zagrešimo pri ločenem zbiranju odpadkov (kot npr., da v koš za embalažo odvržemo embalažo z vsebino vred – pravi način pa je izprazniti in stisniti embalažo, preden jo odvržemo) navaja npr. Snaga.

 

200px-Hazard N.svg     T Toxique

Simbola, ki označujeta a) snovi nevarne za okolje in b) strupene snovi (foto: Wikimedia Commons)

 

Posebno pozorni moramo biti pri ravnanju z odpadki, ki lahko močno škodujejo okolju in nam samim in NE spadajo v nobenega od običajnih zabojnikov:

  • Med nevarne gospodinjske odpadke uvrščamo baterije, kemikalije, zdravila, barve in topila, akumulatorje, pralna in kozmetična sredstva z vsebnostjo nevarnih snovi, pesticidi, olja in masti oz. vse izdelke opremljene s simboli za nevarne snovi in njihovo embalažo. Če za primer vzamemo Ljubljano, lahko te odpadke oddamo na sedežu Snage na Povšetovi ulici, v Zbirnem centru Barje ali v posebno premično zbiralnico, ki se med pomladjo in jesenjo seli med različnimi lokacijami MOL-a. Baterije sprejmejo tudi v različnih trgovinah in na poštah (vir: Snaga).
  • Odpadno električno in elektronsko opremo morajo prevzeti trgovci, pri katerih kupimo nov televizor, računalnik, hladilnik ali drug del opreme; elektronska in električna oprema se npr. v Ljubljani zbirata tudi v Zbirnem centru Barje za večje kose in v premični zbiralnici za manjše kose (vir: Snaga).

 

10.  POVEJMO NAPREJ

 

Širimo zavedanje o problematiki odpadkov, predvsem pa dobre prakse za njeno reševanje. Bodimo vzgled in navdih drugim ter jim pokažimo, da ni težko spremeniti kakšno od naših ustaljenih navad ali posvojiti katero popolnoma novo. Spremembe v našem obnašanju so nujne in koristne, saj bodo izboljšale stanje v okolju in kakovost naših življenj!

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo