Smeti (Trashed, 2012)

SMETI EBM banner 900x300

 

V dokumentarnem filmu Smeti (Trashed), ki je nastal v produkciji filmske družbe Blenheim Films, britanske filmske ustvarjalke, producentke in režiserke Candide Brady in je bil izbran za poseben prikaz na filmskem festivalu v Cannesu, se igralec Jeremy Irons nameni raziskati razsežnosti in vplive globalne problematike odpadkov, ko na svojem potovanju okoli sveta obiskuje čudovite kraje, okrnjene zaradi onesnaževanja. To je podrobno in drzno preiskovalno popotovanje, ki Ironsa in nas popelje od skepticizma k žalosti in od groze k upanju. Bradyjin pripovedni glas v filmu je živo podkrepljen z glasbeno podlago, ki jo je posebej za film Smeti zložil z oskarjem nagrajeni skladatelj Vangelis. Film je prejel množico nagrad na različnih festivalih, pomladi 2013 je bil predvajan tudi v Evropskem parlamentu.

 

Ekologi brez meja smo preko družbe Blenheim films prejeli licenco za predvajanje filma v Sloveniji v izobraževalne namene.
Za predvajanje filma v izobraževalne namene na vaši šoli ali izobraževalni ustanovi vas prosimo, da nam pošljete izpolnjeno naročilo. Film ni primeren za osnovne šole.

 

 

 

Slovenska premiera dokumentarnega filma Smeti z okroglo mizo

 

O filmu Smeti

 

Smeti (Trashed, 2012), dokumentarni okoljevarstveni film

V sodelovanju z: Jeremy Irons

Glasba: Vangelis

Režija in scenarij: Candida Brady

Producenti: Candida Brady & Titus Oglivy

Izvršni producenti: Candida Brady & Titus Oglivy, Jeremy Irons & Tom Wesel

Montaža: James Coward & Kate Coggins, Jamie Trevill

Umetniški direktor: Garry Waller

Direktor fotografije: Sean Bobbitt BSC

Produkcija: Blenheim Films

Post produkcija: The Mill, Creativity Media

Jezik: angleščina (s slovenskimi podnapisi)

Trajanje filma: 97 minut

Povezave: uradna stran, IMDB, uradna foto galerija, uradni napovednik

Nagrade: prejemnik ‘’Palme Verte’’ na Britanskem zelenem filmskem festivalu 2013; zmagovalec 30. Mednarodnega festivala okoljskega filma 2013 (posebna nagrada za dokumentarni film), posebna projekcija na filmskem festivalu v Cannesu 2012 in številne druge filmske nagrade.


 

Projekcija filma Smeti (Trashed, 2012)

 

Kdaj: 21. oktober 2013 ob 18.30 uri (zaradi velikega zanimanja dodatna projekcija ob 16. uri)

Kje: Kino Šiška

Organizacija: Kino Šiška / Društvo Ekologi brez meja / Kemijski inštitut 

Cena vstopnice: 3 EUR

Prodaja vstopnic: blagajna Kino Šiška in druga prodajna mesta

Okrogla miza Slovenija na poti do Zero Waste

 

Kdaj: 21. oktober 2013 ob 20.00 uri

Kje: Kino Šiška

Organizacija: Kino Šiška / Društvo Ekologi brez meja / Kemijski inštitut 

 

Gostje okrogle mize:

  • Joan Marc Simon, direktor Zero Waste Europe,

  • dr. Andrej Kržan, višji znanstveni sodelavec Kemijskega inštituta,

  • Janko Kramžar, direktor Javnega podjetja Snaga,
  • Uroš Macerl, predsednik nevladne organizacije Eko krog.

 Moderatorka okrogle mize: Eva Kobe, novinarka. 

 

 

Projekt so omogočili

 

Organizatorji:

SMETI organizatorji logotipi

 

 

Pokrovitelj:

Diinos logo                                   

  

Medijski partnerji:

Dnevnik logo     Europlakat logo     GEM logo     Mladina logo  

     POP TV logo     Premiera logo    Viva logo
  

 

Medijski podporniki:

Bodi eko, City Magazine, Eko dežela, Ekologicen.si, Ekomagazin, Pozitivke.net, SI21, Svet je lep

 

Sodelovali so:

Ana Dejanović, Bast - šola za nastopanje, Lukatarina, Miha Možina

 

Pogostitev:

 


 

1. Vsebina filma

 

»Upamo, da bo film pokazal, da lahko s spremembami v načinu našega življenja, prispevamo k lastnemu preživetju in blagostanju, predvsem pa k ohranitvi planeta.«  Jeremy Irons

 

Trashed Web Trailer Still 16Jeremy Irons na deponiji libanonskega mesta Sidon (foto: Trashed Film Gallery)

 

Jeremy Irons stoji na plaži ob antičnem libanonskem mestu Sidon. Nad njim se dviga gora smeti – vedno bolj razširjen, za oči boleč prizor kopičenja medicinskih, gospodinjskih in toksičnih odpadkov ter mrtvih živali – rezultat 30-letne tradicije potrošništva enega samega majhnega mesta. Le enega izmed koliko drugih na svetu? Medtem ko na vrh obstoječega kupa odlagajo najnovejše odpadke tega dne, se jih del odkotali preko roba, v modrino Mediteranskega morja. Obkrožen z ogromno količino plastičnih steklenic, ki se razprostirajo daleč na vse strani, Jeremy Irons se potrto zazre v obzorje in zašepeta: »Odvratno.«

 

V dokumentarnem filmu Smeti, ki je nastal v produkciji filmske družbe Blenheim Films, britanske filmske ustvarjalke, producentke in režiserke Candide Brady (Madam and the Dying Swan) in je bil izbran za poseben prikaz na filmskem festivalu v Cannesu, se Irons nameni raziskati razsežnosti in vplive globalne problematike odpadkov, ko na svojem potovanju okoli sveta obiskuje č udovite kraje, okrnjene zaradi onesnaževanja. To je podrobno in drzno preiskovalno popotovanje, ki Ironsa (in nas) popelje od skepticizma k žalosti in od groze k upanju. Bradyjin pripovedni glas v filmu je živo podkrepljen z glasbeno podlago, ki jo je posebej za film Smeti zložil z oskarjem nagrajeni skladatelj Vangelis.

 

Trashed Web Trailer Still 8Reko Ciliwung v Indoneziji prekrivajo smeti (foto: Trashed Film Gallery)

 

Lepota našega planeta iz vesolja oblikuje velik kontrast s prizori človeškega onesnaževanja po celem svetu. Prostrane planjave na Kitajskem prekriva na tone smeti. Širno vodovje reke Ciliwung v Indoneziji je komaj še vidno pod sedaj tako rekoč nenehnim prilivom plastike. Otroci plavajo med vrečami, matere perejo v vodi polni človeških odplak. Dandanes vsako leto zavržemo 58 milijard lončkov za enkratno uporabo, milijarde plastičnih vrečk, 200 milijard litrov plastičnih steklenic za vodo in milijarde ton gospodinjskih odpadkov, toksičnih odpadkov in elektronske opreme.

 

Kupimo, zakopljemo, sežgemo in na vse skupaj pozabimo. Ali sploh kdo pomisli na to, kaj se zgodi z vsemi smetmi, ki jih proizvedemo? Neprestano izdelujemo stvari, ki se ne razkrojijo. Ta grozljiva dejstva smo vsi že slišali, vendar pa nas tokrat Jeremy Irons vodi do odkritja, kaj se vsako leto zgodi z približno milijardo ton odpadkov, katerih obstoja se sploh ne zavedamo. Na ladji v Severnem Pacifiku se sooči z realnostjo Velikega pacifiškega otoka smeti (Great Pacific Garbage Patch) in vplivov plastičnih odpadkov na življenje morjih. Izvemo, da plastični delci privlačijo klorirane dioksine in druga obstojna organska onesnaževala umetnega izvora. Plastične delce nato pojedo ribe, ki tako absorbirajo toksine. Ribe pojemo ljudje in v svojih že tako obremenjenih telesih kopičimo še večjo količino strupenih kemičnih snovi. Kot posledica globalnega segrevanja, ki ga pospešujejo izpusti iz odlagališč in sežigalnic odpadkov, se talijo ledeni pokrovi, iz katerih se nazaj v morje sproščajo stari strupi, ki so se desetletja dolgo nabirali v ledu. Poučimo se o tem, da so nekatere rešitve tega problema prav tako strašljive in strupene kot problem sam.

 

Trashed Web Trailer Still 20Ena trenutnih (netrajnostnih) strategij ravnanja z odpadki je njihov sežig(foto: Trashed Film Gallery)

 

Oskarjevec Jeremy Irons je vajen biti v središču pozornosti, vendar pa je mogoče, da je svojo najpomembnejšo vlogo našel prav kot vodnik v filmu Smeti, kjer izpostavlja možne rešitve kritičnih okoljskih problemov, s katerimi se soočamo vsi. »Ta film smo naredili zato, ker obstaja veliko število ljudi, ki čutijo močno potrebo po tem, da začnemo reševati “problematiko odpadkov'' in ''trajnosti', pravi Irons. »Obstaja tudi enako močna potreba po razumevanju in deljenju domiselnih in produktivnih rešitev v zvezi s to problematiko, med čim večjim številom skupnosti po vsem svetu. Tukaj lahko filmi igrajo pomembno vlogo, saj osveščajo družbo in širokemu občinstvu približajo ''težke'' teme. Kot primer lahko vzamemo Al Gorov film Neprijetna resnica (Inconvenient Truth), zanj so slišali vis, ne glede na to ali je bil ljudem všeč ali ne. Filmi imajo moč, da dosežejo prav vsakogar, se nas dotaknejo na čustveni ravni in nas predramijo.«

 

Candida Brady je samo za film Smeti raziskovala in snemala več kot dve leti, na problematiko odpadkov in okolja pa je pozorna že večji del svojega odraslega življenja. »Kot astmatična bolnica, sem se vedno zanimala za vplive onesnaženja. Šele srečanje z okoljskim zdravnikom (ki mi je rešil življenje) pa mi je tudi odprlo oči za neposredne vplive, ki jih ima okolje na naše zdravje,« razlaga Bradyjeva. »Ko sem bila mlada, sem bila edini otrok z inhalatorjem, te dni pa se stanje obrača v nasprotno smer.«

 

Potem ko se Jeremy Irons skozi večji del filma sooča z najhujšim, proti koncu le najde tudi upanje. Loti se iskanja rešitev. Od primerov posameznikov, ki so spremenili svoja življenja in  sedaj proizvajajo zelo malo odpadkov, preko širjenja proti odpadkom usmerjene zakonodaje ter do mesta, ki je praktično brez odpadkov, Irons odkrije, da spremembe niso le nujno potrebne, ampak se tudi že dogajajo.

 


 

2. Filmski ustvarjalci

 

Candida Brady

 

candida

 

 

   

»Raziskovanje dela nekaterih izjemnih ljudi, ki se s problematiko odpadkov ukvarjajo že dolga leta, me je dokončno prepričalo, da naredim ta film.«

 

 

 

 

 

Leta 2009 je Candida Brady s partnerjem Titusom Ogilvyjem producirala in režirala film Madam and the Dying Swan, v katerem je ponovno odkrila izgubljene korake enega najbolj cenjenih baletnih solo nastopov – Umirajoči labod balerine Ane Pavlove. Film je bil avgusta 2012 premierno prikazan na Britanskem filmskem inštitutu.

 

Britansko umetnico je novinarsko delo popeljalo okoli sveta. V času, ko je delala za britanske državne medije, je poročala o mnogih odmevnih dogodkih in nastajajočih kampanjah za zakonske spremembe na področju trgovanja z živalmi in njihovega blagostanja.

 

Svojo filmsko družbo, Blenheim Films, je ustanovila leta 1996 in producirala ter režirala dokumentarne filme o različnih tematikah, vključno z desetletnim projektom, ki je sledil preboju na področju zdravljenja HIV-a in AIDS-a.

 

Leta 2012 je Candida dokončala svoj prvi samostojni dokumentarni film, Smeti, ki sledi popotovanju oskarjevca Jeremyja Ironsa po svetu, na katerem je odkrival pereče probleme, povezane z odpadki in trajnostnim razvojem. Glasbo za projekt je zložil in zaigral z oskarjem nagrajeni Vangelis.

 

 

Jeremy Irons

 

jeremy

 

 

 

»Vedno več ljudi ima jasen občutek, da je napočil čas, ko se moramo vsi skupaj potruditi začeti spreminjati naše navade in poizkusiti živeti previdneje.«

 

 

 

 

 

 

Jeremyju Ironsu ni tuje biti v središču pozornosti, a je povsem mogoče, da je svojo najpomembnejšo vlogo našel prav v raziskovalcu in vodniku v dokumentarnem filmu Smeti režiserke Candide Brady, ki ga je tudi produciral.

 

Ironsu je Filmska Akademija podelila oskarja za najboljšo glavno moško vlogo v filmu Reversal of Fortune, v katerem je odigral Clasusa von Bulowa. Je tudi prejemnik nagrad Zlati Globus, Emmy, Tony in SAG.

 

Trenutno lahko Ironsa kot Rodriga Borgia spremljamo v televizijski epski dramski seriji The Borgias, katere tretja sezona je premiero doživela spomladi 2013. Na velikem filmskem platnu smo si lahko Ironsa leta 2011 ogledali v nagrajenem neodvisnem filmu Margin Call s Kevinom Spacyjem. Ironsov film The Words, z Bradleyjem Cooperjem, je bil del zaključnega programa filmskega festivala Sundance 2012.

 

Poleti 2012 je Jeremy Irons zaigral Henryja IV, v režiji Richarda Eyrja. Film je bil del serije treh filmov v britanski Kulturni olimpijadi 2012: Henry IV - del 1 in 2, Henry V in Richard II. Adaptacija televizije BBC2 je bila del Shakespearjeve sezone, ki je nastala v sodelovanju z Samom Mendesom, z oskarjem nagrajenim filmskim ustvarjalcem.

 

Leta 2013 smo Ironsa lahko videli v filmu Night train to Lisbon, v režiji Billie August, v filmu Beautiful creatures, režiserja Richarda LaGravenseja in v tretji sezoni serije The Borgias televizijske postaje Showtime, kjer Irons upodablja Papeža Aleksandra VI.

 

 

Vangelis

 

vagelis

 

 

  

»Od nekdaj so me zanimali okoljski problemi, naravno življenje in kulturno okolje.«

 

 

 

 

 


Vangelis, danes poznan kot pionir elektronske glasbe, je brez vsakršnega uradnega šolanja pričel igrati klavir pri štirih letih. Pri šestih je že javno nastopal z lastnimi skladbami – njegov naravni talent prihaja iz posebnega kraja, ki ga sam imenuje spomin. To je kraj, kamor, trdi Vangelis, lahko seže vsakdo izmed nas, če se le lahko spomni.

 

Vangelis je izdal preko štirideset albumov, uglasbil petnajst filmov, dva Covent Garden baleta, štiri antične grške igre in pet avdio/vizualnih spektaklov, najbolj pa je poznan po svoji glasbi v filmih Chariots of fire režiserja Hugha Hudsona (za katero je bil nagrajen z oskarjem), 1492 – Conquest of Paradise, Blade Runner režiserja Ridelyja Scotta, Antarctica režiserja Koreyoshija Kurahare, Bitter Moon režiserja Romana Polanskega, Missing režiserja Coste Gravasa, Aleksander režiserja Oliverja Stona in glasbi v filmih Cavfy ter El Greco režiserja Iannisa Smaragdisa.

 

Poleg oskarja je v svoji karieri Vangelis prejel še nagrade Echo, Max Steiner, IFPI, zlatega leva in druge nagrade, medtem ko mu je Francija podelila priznanje vitez reda umetnosti in leposlovja (Chevalier de l'ordre des arts et des lettres) in častni naziv vitez reda francoske legije časti (Chevalier de la Légion d’ Honneur), NASA pa mu je izročila medaljo za odličnost v javni upravi (Public Service Medal).

 

Center za planetoide (Minor Planet Center), ki deluje pod okriljem Mednarodne astronomske zveze (IAU) na Smithsonianovem astrofizikalnem observatoriju (SAO), je v priznanje njegovemu mednarodnemu vplivu in delu, ter njegovi povezanosti z vesoljem, po Vangelisu poimenoval majhen planet.

 

Vangelis že vse življenje z globoko predanostjo ustvarja ne le svojo glasbo, ampak tudi vizualno umetnost.  A je šele nedavno pristal na to, da tudi druga svoja umetniška dela pokaže širši javnosti. Od takrat je svoje slike razstavljal že na desetih večjih razstavah v vodilnih umetniških muzejih po svetu.

 

Vangelisu je naziv častnega doktorja podelila Državna Univerza Kapodistrias v Atenah za njegov prispevek h kulturi, Univerza Patras pa mu je podelila častni doktorski naziv profesorja na Fakulteti za fiziko.

 

Za Vangelisa glasba in umetnost predstavljata nekaj svetega, osnovni sili vesolja, katerih namen je povzdigniti, navdahniti in zdraviti človeštvo. Početi prav to, je njegovo življenjsko poslanstvo, kot tudi želja v vseh nas obuditi tisti posebni kraj, ki ga sam imenuje spomin.

 

Vir fotografij: uradna stran filma Trashed

 


 

3. Dejstva o odpadkih

 

Recikliranje ustvarja 10 do 20-krat več delovnih mest kot sežigalnice. Sežigalnice zahtevajo visok vložek kapitala, a v primerjavi z recikliranjem nudijo relativno malo služb. V ZDA je državna stopnja recikliranja trenutno 33 % in reciklažna industrija zagotavlja 800 000 delovnih mest. Če bi stopnja recikliranja na državni ravni narasla na 75 %, bi število delovnih mest naraslo na 1.5 milijona. (Tellus Institute, More Jobs, Less Pollution: Growing the Recycling Economy in the United States, 2011)

 

V Evropi bi recikliranje plastike do leta 2020 lahko ustvarilo 160.000 dodatnih delovnih mest. (Tiskovni predstavnik Evropskega komisarja za okolje, Evropska komisija)

 

Če bi v EU prenehali z odlaganjem odpadkov in reciklirali vse odpadke, ki jih je možno reciklirati, bi pridobili preko pol milijona novih delovnih mest in 45 milijard funtov dodatnega dobička. (Tiskovni predstavnik Evropskega komisarja za okolje, Evropska komisija)

 

Trashed Web Trailer Still 18Sortiranje odpadkov in priprava na reciklažo (foto: Trashed Film Gallery)

 

Le četrtina energije, ki se sicer porabi za proizvodnjo nove plastične steklenice, je potrebna za izdelavo enake steklenice iz reciklirane plastike. (wrap.org.uk)

 

Lahko bi se izognili vsaj dvema tretjinama zavržene hrane in pijače, če bi hrano pojedli v času roka uporabe ali za svoj obrok pripravili pravšnjo količino hrane. (wrap.org.uk)

 

Če recikliramo eno tono papirja, se izognemo proizvodnji 1.32 ton CO2 – kar je enako, kot če NE bi prevozili 6000 km. (wrap.org.uk)

 

 



4. Deset stvari za manj smeti

 

Najbolj učinkovit način reševanja problema odpadkov je preprečiti oz. kar se da zmanjšati njihovo nastajanje. Zelo pomembno pa je seveda tudi, da z odpadki, ki jih kljub vsemu proizvajamo, ravnamo pravilno. Obstaja precej stvari, ki jih lahko kot posamezniki naredimo:


1.  MINIMIZIRAJMO PORABO HITRE POTROŠNJE PLASTIKE in PAPIRJA

 

  • Priskrbimo si svojo trajno stekleničko in se izogibajmo kupovanju vode v plastenkah za enkratno uporabo.
  • V trgovino s seboj prinesimo lastno trajno nakupovalno vrečko za večkratno uporabo, priskrbimo pa si lahko tudi ultra tanke trajne vrečke za sadje in zelenjavo (iz blaga ali mrežice), kot nadomestek za PVC vrečke.
  • Izogibajmo se kupovanju izdelkov, ki so pretirano zapakirani. V trgovini izberimo raje svežo, nepakirano hrano ali večje pakiranje namesto manjšega. Preverimo ali imamo možnost, da se odločimo za nakup izdelka v embalaži iz recikliranih materialov ali v embalaži, ki jo je možno reciklirati.

 

bottlesPlastične steklenice so hitro potrošni material (foto: mjmonty, Flicker)

 
2.  IZPRAZNIMO POŠTNI NABIRALNIK

  • Odpovemo lahko poplavo reklam, ki jih dobivamo v poštni nabiralnik, tako da nanj nalepimo posebno nalepko, ki se jo dobi na pošti. Reklame pa lahko po potrebi preberemo tudi na spletu.
  • Reklamno in drugo nezaželeno pošto uporabimo za kaj koristnega, npr. kot papir za prižiganje ognja v našem poletnem žaru (izogibajmo se kurjenju plastificiranega ali barvno potiskanega papirja, zaradi nevarnosti sproščanja strupenih hlapov!), za zavijanje daril na izviren način, papir, popisan le na eni strani, pa uporabimo za sporočilca, nakupovalne sezname ali za domačo nalogo iz matematike.

 
3.  PORABIMO MANJ

Pri nekaterih aktivnostih bi zlahka ustvarili manj odpadkov, a vseeno prišli do enako zadovoljivega rezultata. Dva primera:

  • Na toaleti si po umivanju rok le-te najpogosteje osušimo s papirnatimi brisačami. Vendar še zdaleč ni potrebno, da za to uporabimo 3 ali več papirnih brisač, saj lahko popolnoma enak učinek dosežemo že z eno samo. Kako nam to lahko uspe, nam lepo demonstrira gospod Smith v filmčku (medtem ko smo nekateri popolnoma zadovoljni tudi z uporabo hlač).
  • Pri kosilu lahko postrežemo manjše porcije in si nato dodatno naložimo, če smo po prvem krožniku še vedno lačni. Kar ostane na našem krožniku, namreč največkrat pristane v smeteh, medtem ko ostanke iz lonca lahko shranimo in uporabimo za naslednji obrok – današnja zelenjavna priloga lahko jutri postane še slastna juha!

 

wwf paper2Tudi papirne brisačke imajo svoj vpliv na okolje (foto: WWF Paper Dispenser by Saatchi & Saatchi)

 
4.  NAKUPUJMO Z GLAVO

To velja tako pri nakupih hrane kot drugih izdelkov:

  • Pri hrani se lahko s premišljenim nakupovanjem izognemo situacijam, da nakupimo preveč živil, ki jih potem ne uspemo porabiti, ker jim prehitro poteče rok uporabnosti. Četudi z nakupom večje količine določenih izdelkov v posebnih ‘’ugodnih ponudbah’’ prihranimo nekaj denarja, pa se vprašajmo ali ne bo morda na koncu polovica prihranka dejansko končala v smeteh, ker takšne količine hrane v predpisanem roku uporabe pravzaprav ne bomo uspeli porabiti.
  • Na razprodajah se izognimo brezglavemu nakupovanju stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo. Seveda je lepo in potrebno, da na primer tu in tam osvežimo svojo kolekcijo oblačil, vendar pa pred obiskom trgovin vseeno odprimo in preglejmo svojo omaro ter premislimo ali je notri dovolj prostora še za deset dodatnih kosov oblačil in kolikšen del nakupljenega bomo na koncu sploh nosili, kolikšen del pa bomo kupili le zaradi vsesplošne nakupovalne mrzlice.


5.  VLAGAJMO V KAKOVOST IN VZDRŽLJIVOST

Kupujmo kakovostne izdelke, za katere obstaja večje zagotovilo, da bodo zdržali in dobro delovali na dolgi rok ter bodo vredni popravila. V današnjih časih, ko proizvajalci načrtno izdelujejo stvari, ki se hitro kvarijo, z namenom spodbujanja potrošništva, lahko sicer izbira kakovostnega izdelka s strani potrošnika zahteva večji vložek časa in pogosto tudi denarja. Če se nam po letu dni pokvari cenen telefon, je ceneje kupiti nov, prav tako cenen telefon, kot vložiti v popravilo starega. Popravilo starega se nam namreč zdi nesmiselno, ker se bojimo, da se bo ta tako ali tako spet hitro pokvaril. A to pelje v začaran krog potrošništva, obremenjevanje okolja z odpadki in na koncu niti NE v prihranek denarja. Tako s premišljenim nakupom kakovostnega izdelka podpiramo kakovostno proizvodnjo, hkrati pa se upiramo brezglavemu potrošništvu in varujemo okolje.


6.  IZMENJUJMO, POSOJAJMO - IZPOSOJAJMO si ali PODARJAJMO

Stvari, ki smo se jih sami naveličali, jih ne potrebujemo več ali pa vsaj ne v danem trenutku, bi večkrat prav prišle nekomu drugemu. Nekaj idej:

  • Z menjavami oblek med prijatelji ali na organiziranih izmenjavah oblačil (npr. Tekstilnica) lahko prevetrimo svoje omare ali pa obleke podarimo kateri izmed dobrodelnih organizacij, ki jih bodo predale naprej v hvaležne roke.
  • Igrače, ki so se pozabljene prašile na naših policah odnesimo na izmenjavo igrač (npr. Zoopi) ali pa jih ob priliki izmenjajmo kar na družinskih srečanjih. Namesto, da vsako igračo kupimo in tvegamo, da bo že po dveh tednih pozabljena obležala v kotu, preverimo ali si igračo morda lahko izposodimo od prijateljev ali celo v bližnji knjižnici!
  • Zgodi se, da imamo na domačem vrtu obilen pridelek določene vrste sadja ali zelenjave, ki ga je več kot dovolj, da z njim obdarimo naše bližnje. In kaj narediti s preostankom? Zakaj ne bi košaro paradižnika zamenjali s sosedom, ki mu letos prekrasno uspeva solata? Ali pa se odpravili na Zelemenjavo ali celo organizirali kar svojo, kjer bi si izmenjali pridelke, sadike, semena, nasvete, kuharske knjige in dobro voljo z ostalimi navdušenimi vrtičkarji?

 

Izmenjava na vrvicah1Barvita izmenjava oblačil (foto: arhiv Ekologi brez meja)


7.  USTVARJAJMO Z ‘’ODPADKI’’

Preden neko stvar zavržemo, pomislimo ali je morda ne bi lahko kako koristno uporabili. Bodimo kreativni in stvari, ki bi drugače postale odpadek, ponovno uporabimo, npr. kot nekaj dekorativnega za naš dom, za izvirno ročno izdelano darilo, kot gradbeni material itd. Če nam nič ne pade na pamet samo od sebe, lahko na spletu najdemo tisoč in eno uporabno idejo!


8.  KOMPOSTIRAJMO

Organske biološko razgradljive odpadke, ki po navadi predstavljajo približno 50 % odpadkov v naših gospodinjstvih, zbirajmo ločeno ali pa jih kar sami kompostirajmo, s čimer bomo preprečili obremenjevanje okolja. Če imamo vrt, si omislimo zunanji kompost, če ne, pa si lahko preprost kompost postavimo na balkonu ali v kuhinji; če nič od tega ne pride v poštev, odpadke vsaj odnesimo v kanto za biološke odpadke, da bodo za njihovo primerno obdelavo poskrbele komunalne službe. Nasvete za pravilno zbiranje bio odpadkov najdete npr. pri Snagi.

 

Produkt kompostiranja je bogata prst (Kessner Photography, Wiki Commons)Kompost - odličen za obogatitev prsti na vrtni gredici (foto: Kessner Photography, Wikimedia Commons) 

 
9.  PRAVILNO RAVNAJMO Z ODPADKI

Najbolje je, da nastanek odpadkov že v osnovi preprečimo ali kar se da zmanjšamo, vendar pa je izredno pomembno tudi, da z odpadki, ki kljub vsemu nastanejo, pravilno ravnamo! Če nismo sigurni, kako ravnati z določeno vrsto odpadka, se o tem pozanimajmo pri komunalni službi, ki skrbi za odvoz naših odpadkov. Nekatere izmed pogostejših napak, ki jih zagrešimo pri ločenem zbiranju odpadkov (kot npr., da v koš za embalažo odvržemo embalažo z vsebino vred – pravi način pa je izprazniti in stisniti embalažo, preden jo odvržemo) navaja npr. Snaga.

 

200px-Hazard N.svg     T Toxique

Simbola, ki označujeta a) snovi nevarne za okolje in b) strupene snovi (foto: Wikimedia Commons)

 

Posebno pozorni moramo biti pri ravnanju z odpadki, ki lahko močno škodujejo okolju in nam samim in NE spadajo v nobenega od običajnih zabojnikov:

  • Med nevarne gospodinjske odpadke uvrščamo baterije, kemikalije, zdravila, barve in topila, akumulatorje, pralna in kozmetična sredstva z vsebnostjo nevarnih snovi, pesticidi, olja in masti oz. vse izdelke opremljene s simboli za nevarne snovi in njihovo embalažo. Če za primer vzamemo Ljubljano, lahko te odpadke oddamo na sedežu Snage na Povšetovi ulici, v Zbirnem centru Barje ali v posebno premično zbiralnico, ki se med pomladjo in jesenjo seli med različnimi lokacijami MOL-a. Baterije sprejmejo tudi v različnih trgovinah in na poštah (vir: Snaga).
  • Odpadno električno in elektronsko opremo morajo prevzeti trgovci, pri katerih kupimo nov televizor, računalnik, hladilnik ali drug del opreme; elektronska in električna oprema se npr. v Ljubljani zbirata tudi v Zbirnem centru Barje za večje kose in v premični zbiralnici za manjše kose (vir: Snaga).

 

10.  POVEJMO NAPREJ

 

Širimo zavedanje o problematiki odpadkov, predvsem pa dobre prakse za njeno reševanje. Bodimo vzgled in navdih drugim ter jim pokažimo, da ni težko spremeniti kakšno od naših ustaljenih navad ali posvojiti katero popolnoma novo. Spremembe v našem obnašanju so nujne in koristne, saj bodo izboljšale stanje v okolju in kakovost naših življenj!

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo