Objavljeno dne 8. april 2013, 10:04

Gradbeni odpadki so med najpogostejšimi odpadki na divjih odlagališčih, tako po deležu kot v absolutni meri. Skozi leta se je delež le povečeval, saj se na večini čistilnih akcij odstranjuje predvsem komunalne odpadke, medtem ko pri odstranjevanju gradbenih odpadkov ponavadi ne gre brez mehanizacije. Hkrati se divje odlaganje še ni končalo, zato je toliko bolj pomembno, da se posvetimo izvoru problema. V nadaljevanju tako z veseljem predstavljamo dva projekta, ki poskušata dvigniti stopnjo recikliranja nekaterih gradbenih odpadkov.

 

gradbeni-odlagalisceDivje odlagališče gradbenih odpadkov (foto: arhiv Ekologi brez meja)

 

Med njimi imajo največjo perspektivo ruševine, ki jih v Sloveniji vsako leto nastane skoraj tona na prebivalca, recikliramo pa jih le okoli 20 %. Evropsko povprečje recikliranja gradbenih odpadkov je okoli 50 %, zato ne preseneča, da smo si s prenosom krovne direktive o odpadkih zadali cilj, da do leta 2020 stopnjo dvignemo kar na 70 %.


K dosegu tega cilja med drugim želi pomagati projekt ReBirth, ki ima kot glavni namen promocijo recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in nadaljne uporabe tako pridobljenih sekundarnih surovin v gradbeništvu.

 

Ali bolj konkretno so cilji projekta naslednji:

  • trajna rast recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov,
  • 10 % povečano recikliranje gradbenih odpadkov do leta 2015,
  • 15 % povečano recikliranje inertnih industrijskih odpadkov do leta 2015,
  • 1,5 % prihranek naravnih materialov,
  • zasuk trenda nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov,
  • prispevek k nacionalnem dolgoročnem cilju 70% recikliranja do leta 2020.


Projekt vodi Zavod za gradbeništvo Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in drugimi partnerji. Cilje nameravajo doseči z več izobraževalnimi delavnicami, strokovnimi konferencami, praktičnimi prikazi recikliranja gradbenih odpadkov in mobilno interaktivno razstavo.

S skrbno načrtovanim rušenjem, lahko pridobimo ločene gradbene odpadke (beton, opeka, les, kovine ipd.), ki jih je nato lažje ponovno uporabiti ali predelati. Tehnični postopki za predelavo so znani in praktično preverjeni, tako da tehnoloških ovir ni. Predelani odpadki imajo v nekaterih primerih celo boljše lastnosti kot naravni materiali (primarne surovine). Kot konkreten primer lahko navedemo predelano črno jeklarsko žlindro, ki je bila med drugim uporabljena pri obnovi dela cestišča v Baški grapi. Več o tem v filmčku.

Država bi lahko neposredno spodbudila uporabo sekundarnih surovin preko zelenega javnega naročanja, a trenutna uredba ne vsebuje okoljskih meril, ki bi zahtevala, da se pri gradnji objektov uporabi določen delež recikliranih materialov. To je še posebej pomembno, saj so primarne surovine zaradi izobilja še vedno cenejše od sekundarnih.

 

Neusklajena zakonodaja predstavlja tudi operativno prepreko, saj se tu križata rudarsko in odpadkovno področje. Tako je na primer, brez velikih naporov, v delujočem kamnolomu praktično nemogoče urediti še predelavo gradbenih odpadkov, čeprav je prisotna vsa potrebna mehanizacija.

Z odpravo takih in drugačnih zakonodajnih in strateških ovir pa se ukvarja projekt SNAP-SEE.


Velik konzorcij partnerjev koordinira Montanistična univerza v Loebnu, kot slovenski partner pa nastopa Geološki zavod. Za cilj so si postavili pripraviti vse potrebno za učinkovito načrtovanje trajnostne oskrbe s kamenimi agregati v jugovzhodni Evropi.


Zakaj ravno agregati? Gre za eno najbolj osnovnih gradbenih surovin (pesek, prod, tehnični kamen), ki se uporablja za vse od malte in betonov do nosilnih plasti cest. Povpraševanje je torej veliko, hkrati pa je agregat eden od najbolj perspektivnih sekundarnih gradbenih surovin, saj ga je možno izdelovati iz odpadkov, ki nastajajo pri gradnji in rušenju.

 

Gradbenih odpadkov je povsod veliko, a na srečo je zavedanje o pomembnosti zaključevanja gradbenih snovnih tokov vedno večje, zato smo lahko optimistični glede prihodnosti in lahko upamo, da se bomo prvenstveno začeli pogovarjati o surovinah in ne o odpadkih.

 

Piše: Jaka Kranjc