15 minut na dan za hranjenje rib in pregled rastlin – akvaponični vrt

Idrija. Mesto, znano po velikem številu izrednih umov, športnikov in dobrih gospodarstvenikov. Naključje? Ne vemo. Ta intervju ne bo razpredal o tem. Smo pa na ličnem vrtu ujeli podjetnega Idrijčana, ki v Sloveniji kot eden prvih uvaja akvaponiko. Matej Leskovec je solastnik podjetja Ponika d. o. o. in nam je pojasnil, kako lahko ribji drekec postane gonilna sila našega vrta.

 

Akvaponika je kombinacija hidroponike (gojenje rastlin brez zemlje v raztopini, bogati s hranili) in akvakulture (gojenje vodnih organizmov). Sliši se zelo učeno. Lahko za začetek pojasniš, kako to deluje?

Vodni organizmi, npr. ribe, pri presnovi hrane proizvajajo stranske produkte, ki se izločijo skozi škrge in iztrebke. Ti stranski produkti se v akvaponiki s pomočjo različnih bakterij pretvorijo v rastlinam koristna hranila, ki jih porabijo za svojo rast, s tem pa tudi prečistijo vodo, ki se nato vrne k ribam. Ta krog se neštetokrat ponavlja.

 

Matej Leskovac CEN

Matej Leskovec (foto: Iztok Hvala)

 

Večkrat smo že slišali, da je akvaponika »trajnostna oblika kmetovanja«. Kaj to konkretno pomeni?

To pomeni, da v akvaponiki tako voda kot hranila konstantno krožijo. Zbiramo deževnico in jo, preden izhlapi, večkrat uporabimo oz. jo rastline porabijo za svojo rast. Prav tako hrano, s katero hranimo ribe, prvič uporabimo za ribe in nato še za rastline. Optimalno pa želimo vzpostaviti popoln krog, v katerem bomo ves odpadni material (korenine, stebla, skratka vse, kar bi šlo na kompost) uporabili za vzrejo žive hrane za ribe (črvi, ličinke ipd.). Ko bo to doseženo, bo sistem zares trajnosten.

 

Nenavadno se sliši, da sistem ne uporablja zemlje – kaj je njen nadomestek?

Nadomestek je tukaj gramoz ali glinopor (ekspandirana glina) oz. katerikoli medij, ki ima veliko površino glede na to, koliko prostora zavzame. Gramoz še najlažje primerjamo z zemljo, saj nudi oporo rastlinam in je obenem življenjski prostor organizmom, ki omogočajo rastlinam sprejem hranil, raztopljenih v vodi.

 

Koliko dela je z akvaponičnim vrtom, ko je enkrat postavljen?

V primerjavi z vrtom na zemlji nam je prihranjeno predvsem vsakoletno prekopavanje, pletje in zalivanje. Vsa ostala opravila pa ostajajo ista; sajenje, pobiranje pridelkov, skrb za rastline in seveda skrb za ribe. Na dan nam akvaponični vrt vzame približno 15 minut za hranjenje rib in pregled rastlin.

 

Kako veste, koliko rib je idealnih za neko površino? Je to odvisno od površine ali od sort, ki jih bomo gojili?

Koliko rib imamo lahko na določeni površini, nam določa filtrirna površina oz. se odločamo glede na to, koliko koristnih bakterij živi v našem filtru in kako hitro ter učinkovito lahko odstranjujemo oz. mineraliziramo trde delce iz vode. Pri načrtovanju sistemov upoštevamo nek varnostni faktor, zato da lahko gojimo različne vrste rib in zelenjave.

 

Akvaponicna solata

Nadomestek zemlje je gramoz in za razliko od vrta z zemljo nam akvaponičnega ni treba pleti (foto: Matej Leskovec)

 

Kako zagotavljamo kakovost vode? Jo moramo menjavati?

Ne gre drugače, kot da se  naučimo ohranjati ravnovesje med količino hrane, ki jo damo ribam, in površino rastlin. So še drugi faktorji, kot sta temperatura in pH vode, vsekakor pa je ravnovesje ključnega pomena. Če ga vzdržujemo, vode ni treba menjavati.

 

Je potrebno v akvaponični sistem dodajati kaka hranila?

V sistem dodajamo železo, kalij in apno (odvisno tudi od vira vode), vse ostalo pa dobijo rastline iz odpadnih snovi, ki jih ribe zavržejo.

 

Kako izbirate ribe? Je to kaj odvisno od okolja, v katerem živimo? Ali so akvaponične ribe v Sloveniji enake tistim v Avstraliji? So primerne tudi soške postrvi, če poenostavim?

Ribe izbiramo glede na kakovost filtracije, količino raztopljenega zraka v vodi in temperaturo vode, ki smo jo sposobni vzdrževati (nekatere ribe imajo raje hladnejšo vodo, spet druge toplejšo).  Če zadostimo zgornjim pogojem, lahko gojimo tudi soške postrvi.

 

S čim jih hranite?

Zaenkrat s kakovostno gensko nespremenjeno hrano za ribe, v prihodnje pa bomo vzpostavili tokokrog, v katerem bo ena izmed točk tudi naravna živa hrana za ribe.

 

Poop

 

Matejeva pot v Ponnod

 

Kdaj si prvič spoznal, da je akvaponika tvoja “prava ideja”?

Že kar nekaj let nazaj. Leta 2010 sem prvič poskusil s podobno idejo v Ljubljanskem inkubatorju, kjer žal nisem bil uspešen. Potem sem se raje posvetil študiju agronomije, po koncu pa sva se s takratnim sošolcem začela pogovarjati o akvaponičnem podjetju, kar je v končni fazi dalo ideji veter pod krila.

 

Podjetje Ponnod je bilo letos uspešno tako na Startup konferenci kot na tekmovanju Tehnovacija 2013. Pa je bilo dejansko kaj denarne koristi od tega – ste pridobili kaj sredstev?

Na Startup konferenci smo sicer dobili vse točke, nismo pa zmagali, zato nam tudi nagrada (10.000 €) ni pripadla. Prav tako nismo zmagali na Tehnovaciji, kjer bi si lahko priborili usluge v vrednosti 5.000 €. Smo pa zato dobili nekem drugem razpisu dobili  20.000 €, kar nam daje nekaj zagona za naprej.

 

Ali v Sloveniji obstaja trg za tovrstno dejavnost?

Vsekakor, interes je tako za domačo uporabo, kjer ljudje nimajo veliko časa za vrtnarjenje kot na kmetijah, kjer je lahko akvaponika dopolnilna dejavnost.

 

Slovenci smo znani vrtičkarji. Se vrtičkarstvo seli v notranje prostore? Kakšne trende opažate v svetu?

Dokler ne bomo zmožni proizvajati svoje lastne poceni in ekološko čim manj oporečne električne energije, je gojenje v zaprtih prostorih brez sončne svetlobe vsaj po mojem mnenju neizvedljivo. Vsekakor pa se vedno več ljudi poslužuje rastlinjakov, ki ščitijo njihove pridelke pred vremenskimi ujmami. Tukaj vsekakor vidim velik potencial tako za proizvajalce rastlinjakov kot za nove izboljšane oblike gojenja zdrave hrane. Bodo pa morali proizvajalci rastlinjakov optimizirati objekte; predvsem z vidika energetske učinkovitosti, npr. ponuditi solarno ogrevane rastlinjake.

 

Akvaponicna rastlina

V akvaponiki voda in hranila konstantno krožijo (foto: Matej Leskovec)

 

Na vaši spletni strani smo prebrali, da iščete partnerja za postavitev zelo velikega akvaponičnega sistema. Za kaj natančno gre?  

Ideja je v tem, da zvišamo teh naših slabih 30 % samooskrbe na 80 in več odstotkov. To pa lahko naredimo samo tako, da se med seboj povezujemo, združimo ideje in skupaj nekaj ustvarimo. Za nas bi bil idealen partner industrija, nakupovalni centri in podobni objekti, pri katerih je za akvaponiko koristna predvsem odpadna toplotna energija. Ta trenutno zanje  predstavlja največji sprotni strošek. Tu bi bili veliki prihranki in koristi za oboje. Od partnerja pričakujemo pripravljenost vlaganja v infrastrukturo, ki je potrebna za tak projekt.

 

Kaj načrtujete jeseni?

15. septembra pripravljamo dan odprtih vrat v akvaponičnem vrtičku v Idriji, 21. septembra pa delavnice na temo akvaponike. Več informacij o naših dogodkih lahko dobite na našem profilu na Facebooku ali spletni strani Ponnod. 

 

Piše: Polonca Štritof

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo