V soboto, 1. oktobra 2011, se je praznovalo svetovni dan vegetarijanstva. Gre za širok pojem, saj se vegetarijanci ločijo glede na izbor hrane, življenjski slog in pobudo za začetek — etično, zdravstveno, ekonomsko, versko ali filozofsko.

Prvi zapisi o (lakto) vegetarijanstvu izhajajo iz starodavne Indije in antične Grčije 6. stol. pr. nš. št. V obeh kulturah je bil tovrsten način prehranjevanja tesno povezan z načelom nenasilja nad živalmi (ahimsa v sanskrtu). Glasniki vegetarijanstva so bili zlasti filozofi in religiozne skupine. Prvo združenje pa so ustanovili šele leta 1847 v Britanskem pristanišču Ramsgate, kjer so tudi uveljavili ime (iz latinske besede vegus — čil, zdrav).

Včasih so bili le redki posamezniki vegetarijanci. Danes se med razlogi za vse večje število navaja predvsem nastanek različnih bolezni, ki so povezane z mesno prehrano, neodgovoren odnos do živali, obremenitev za okolje in pozitivni učinki na zdravje.

V nadaljevanju se bomo dotaknili okoljskih vidikov pridelave mesa oziroma vegetarijanskega načina življenja. Pridelava mesa ima velik vpliv na okolje. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) iz leta 2004 so ene izmed največjih porabnic mesa naslednje države: ZDA z okoli 124 kilogrami na prebivalca, Španija s 119 (Evropa 89) in Brazilija z 68 kilogrami na prebivalca. Kitajska kot največja država po številu prebivalcev je leta 2004 zabeležila 54 kilogramov na prebivalca – za primerjavo, leta 1964 je na Kitajskem poraba mesa na prebivalca znašala samo 4 kilograme.

Tekom »mesne verige« se porabijo velikanske količine vode in energije: za gnojenje pašnikov in pridelavo krme, delovanje in vzdrževanje klavnic, predelavo mesa in pakiranje, v trgovskih in gostinskih obratih ter pri končnih potrošnikih. Med samim procesom in na koncu nastanejo velike količine odpadkov, prav tako pa prihaja do izpustov toplogrednih plinov, ki jih proizvajajo živali same in med transportom.

Industrija živinoreje ima tako s svojo danes masovno proizvodnjo negativen vpliv na okolje z več vodikov, saj prispeva k:

• izgubi biotske raznolikosti, saj je okoli 30 odstotkov zemeljskih površin, kjer so bili prej avtohtoni ekosistemi, danes namenjenih živinoreji, tudi na račun izsekavanja tropskih gozdov;
• onesnaževanju vode, saj je industrija živinoreje od vseh gospodarskih panog ena največjih onesnaževalk in porabnic vode, prav tako pa nastajajo veliki stroški pri sanaciji onesnaženih voda;
• globalnemu pomanjkanju vode;
• izpustom velikih količin toplogrednih plinov;
• veliki porabi energije.

O tej tematiki je bilo v preteklosti kar nekaj že napisanega. Povzemamo izjave Antona Komata, slovenskega okoljevarstvenika in pisatelja, ki je o živinoreji v reviji Jana (19. 9. 2006) povedal sledeče:

• intenzivna živinoreja potrebuje 17-krat več zemlje, 14-krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
• količina odpadkov, ki nastanejo na farmi z 10.000 glavami govedi, so enaki količini v mestu s 100.000 prebivalci;
• v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;
• živinoreja prispeva več kot 50 odstotkov k celotnemu onesnaženju vodnih virov;
• pri proizvodnji mesa se uporablja ogromne količine pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
• meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
• prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
• za pridelavo pol kilograma solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov vode;
• porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kilogramov hrane, da pridobi 1 kilogram teže, prašič 4 kilograme, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kilogramov rastlinske hrane;
• za 1 kilogram mesa, ki nudi 1000 kalorij energije, se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.

Vegetarijanstvo torej prinaša tudi veliko okoljskih koristi.