Dejavniki nastajanja divjih odlagališč v Sloveniji

V juliju in avgustu 2010 smo opravili 16 intervjujev, v katere je bilo vključenih deset strokovnjakov, ki delujejo na področju ravnanja z odpadki oziroma varovanja okolja, ter šest občanov, ki ne delujejo na teh področjih, vendar so v večini vseeno povezani s problematiko divjih odlagališč.


Sodeč po intervjujih, je problematika odpadkov, sploh pa problematika divjih odlagališč, v javnosti precej dobro poznana. To dokazujejo (in spodbujajo) tudi številne objave v medijih. Veliko zanimanje dokazuje tudi izjemna medijska odmevnost akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«, ki je od februarja do maja 2010 v medijih doživela preko 2000 objav.



Vsi intervjuvanci so bili enotnega mnenja, da se problematika ne rešuje ustrezno. Tisti ljudje, ki odmetavajo odpadke v naravo, so označeni negativno. Kljub temu je eden izmed intervjuvancev, morda malce presenetljivo, priznal, da sam odlaga gradbene odpadke v gozd.



Zanimivo je, da intervjuvanec, ki je nelegalno odlaganje odpadkov javno priznal, prihaja s področja podizvajalcev v gradbeništvu, za katere velja, da zaradi zniževanja stroškov odpadke pogosto odlagajo na divja odlagališča. Za podizvajalce v gradbeništvu predstavlja ustrezno ravnanje z odpadnim gradbenim materialom strošek, tako da odpadni gradbeni material raje odvržejo v gozd, ker so lahko tako, po njihovih besedah, bolj konkurenčni na raznih razpisih. Odlaganje na divja odlagališča predstavlja celo tako razširjeno »poslovno prakso«, da za legalno odlaganje ni zanimanja. Na ljubljanski deponiji je pred leti obstajal obrat za predelavo odpadkov, ki pa je zamrl, ker je bilo premalo zanimanja s strani gradbenih podjetij. Temu botrujejo tudi investitorji gradbenih del, ki pri sklenitvi delovnih pogodb ne upoštevajo stroškov odvoza in ravnanja z odpadki.


Med drugimi vzroki za nastanek divjih odlagališč nekateri intervjuvanci omenjajo način življenja, individualizem, potrošništvo, brezbrižnost ljudi do narave ter prevlado trga, ki spodbujata nastanek odpadkov.



Kot rešitev nekateri intervjuvanci omenjajo ozaveščanje prebivalstva, za katerega menijo, da je najbolj učinkovit način preprečevanja nastajanja novih divjih odlagališč. Veliko število vprašanih rešitev vidi v poostritvi kazni za divje odlaganje, učinkovitejši inšpekciji ter spremembah zakonodaje. Takšni odgovori kažejo predvsem na to, da si večina vprašanih želi aktivnejšega delovanja države.

 

Kljub nesporni odgovornosti nacionalnih in lokalnih oblasti za (ne)reševanje problematike divjih odlagališč ima v današnji družbi vsakdo možnost, s tem pa tudi odgovornost, da ukrepa.

 

Na mestu je torej misel, da je vzrok za veliko število divjih odlagališč v Sloveniji ta, da pri reševanju tovrstne problematike tako država kot tudi njeni državljani niso pripravljeni doprinesti svojega deleža.



Po drugi strani pa 13 % udeležba na čistilni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«, manjše čistilne akcije, ki potekajo vsako leto in (vsaj deklarativna) odločenost Ministrstva za okolje in prostor, da se resneje loti reševanja te problematike, kažejo drugačno, bolj optimistično sliko prihodnosti. Odgovornost nas vseh je, da pomagamo to vizijo tudi uresničiti!

 

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo