Ljudje lačni, fižol pa na polju

Prejšnji mesec nas je dosegel poziv projektne skupine 4 letni časi in kmetije Natek k skupnemu pobiranju pridelka z njive. Točneje je šlo za stročji fižol, ki ga je gospodar namenil pridelati in prodati našemu največjemu in najbolj slovenskemu trgovcu kot eko pridelek. A glej ga zlomka! Ker nam vremenski pojavi očitno vedno manj prizanašajo, se je skisalo tudi fižolu.

 

Pobiranje fizola 1

Gospodar Marjan Natek s fižolem v roki (foto: Samo Natek)

 

Od silne muke oblikovanja svojih storžev v pokončne, 20-centimetrske, lepo zelene in čvrste oblike se je stilsko oblikovanje klavrno končalo nekje avgusta. Vzrok je bil očiten – suša. Tisti, ki nismo prav dobro vešči kmetovanja, nam je seveda šinilo skozi bistre glave: »Kako, kaj pa zalivanje, glede na to, da je v bližini njive bister potoček?« A menda pri fižolu zalivanje povsem odpade! Pa smo dobili še en primer, kako naša veleumno mozganje, kako bi raje ukrepali kurativno kot preventivno, ne pride v poštev. Za fižol lahke rešitve v primeru suše torej ni!

 

Pa se je kmet domislil! Fižol ni za na gnoj, saj ima nekaj pik in se spreminja v spirale, namesto podolgovate lepe stroke, a užiten je še vedno. Pa pokliče tiste, ki bi naj res potrebovali hrano, kjer je resno manjka, kjer je revščina močno načela družinske pojedine. Bližnjo humanitarno ustanovo obvesti, da ima precej hrane, le pobrati jo je nekako treba, a skrinje znajo biti založene za zimo. Po parih klicih in pozivih pa se ni zgodilo nič. Le fižol je spirale še naprej zavijal in začel z izdelavo tistih nitk, ki niso ravno zaželene, ko ga jemo. Ni bilo menda nikogar, ki bi utegnil priti. Kaj niso ljudje brez služb in brez hrane?!?

 

Pobiranje fizola 2

Več kot dvajset pobiralcev fižola (foto: Samo Natek)

 

Tako je šla zgodba naprej. Projektna skupina 4 letni časi veliko razmišlja o samopreskrbi, ko je prilika, pa tudi pripravi kakšno akcijo. Tako so se nekje vmes našli z Marjanom Natkom in skovali načrt. Načrt, kako najti in nabrati ljudi, ki bi v enem popoldnevu z veseljem pobrali pridelek s polja. Poziv je šel ekspresno okoli, fižol pa k sreči še ni postal preveč nitkast.

 

In je prišla nedelja, 13. oktobra 2013. In je bilo sončno popoldne in na njivi v Pondorju pri Vranskem se je nabralo kakih 20 do 30 pobiralcev fižola. In se je pobiralo, smejalo, kovalo nove načrte, modrovalo in kritiziralo. Ja tudi to! Kako neki nikogar ne zanima to, da nam hrana velikokrat praktično leži okrog in gnije?! Če nas že to ne zanima, da imamo toliko zavržene hrane in na drugi strani menda toliko lačnih, pa nas bi mogoče lahko ganilo tudi to, da je hrana lahko tudi zastonj. In še modrejši smo bili… na kmetiji se menda vedno najde delo. Ki ni brezplačno. Poleg malice, kosila in celo prenočišča, ti delo kot so pobiranje fižola celo plačajo! A delavcev, razen Romunov, ni ravno lahko dobiti.

 

Tako je to na tem svetu! Gospod Marjan Natek se sicer ukvarja z ekološko pridelavo zelenjave, vesel je vsakega, ki se oglasi na kmetiji in poziva ljudi, da si naj vsak najde svojega kmeta, ki ga bo zalagal s hrano, pa bomo vsi bolje živeli! Tudi sicer pravi, da nekje 20 % zelenjave zaradi neestetskega videza zavržejo, razdelijo ali gre za krmo živali (kar je še kolikor toliko v redu), v glavni meri pravi, da smo bolj kot trgovci petični potrošniki. Ima tudi precej idej, kako narediti veliko dobrega za slovensko samopreskrbo in kmetijstvo: skupen odkup manj »lepe« hrane v javnih ustanovah, skupno pobiranje zelenjave z dobrodelnimi organizacijami, sploh z ljudmi, ki jo potrebujejo, saj s tem damo neprimeren doprinos tudi socialnemu življenju. Dobro je, da se zopet oblikujejo skupne zadruge pridelovalcev, saj s tem skrbimo, da jemo domačo in zdravo hrano, čeprav ima kako estetsko pomanjkljivost. Bo pa zaradi pozitivne izkušnje še kdaj povabil ljudi, da pridejo sami »v pašnjo« k njemu na polje, če bo višja sila tako hotela.

 

Pobiranje fizola 3

Pobiranje fižola je lahko zabavno in zelo družabno opravilo (foto: Samo Natek)

 

Kakšna pa je širša slika?

Estetski standardi naj bi bili glavni krivec za ogromne količine pridelkov, ki zaradi nedoseganja teh predpisov ostanejo na poljih. V najboljšem primeru te pridelke poberejo za živalsko krmo ali pa jih podorjejo na njivah, lahko pa se tudi zgodi, da zgnijejo na odlagališču.

 

Znani so primeri iz Velike Britanije o večjih količinah zavrženih kivijev, korenja ali krompirja, ki so jih zavrgli zaradi estetskih standardov. Eden od kenijskih kmetov, ki oskrbuje britansko trgovsko verigo, je prisiljen vsak teden zavreči tudi do 40 ton zelenjave. Škandal je, da se toliko hrane zavrže celo v državi, kjer je lačnih več milijonov ljudi.

 

Zaradi estetskih standardov zavrzena hrana

Zaradi estetskih razlogov zavržemo na tone in tone hrane (foto: Africa Green Media)

 

Po oceni britanske organizacije Soil Association je kar med 25 % in 40 % britanske sadja in zelenjave zavrnjene s strani supermarketov. Po podatkih najnovejšega poročila Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) kar 33 % zavržene hrane nastane v prvem členu verige prehranske oskrbe – pri kmetijski proizvodnji. Koliko hrane se na ta način zavrže v Sloveniji ni znano.

 

A zakaj trgovci ne prodajajo takšnega rahlo ukrivljenega korenja ali krompirja ''z očesi'' po nižji ceni? Njihov odgovor je, da kupci teh pridelkov ne bi kupovali. Eden od možnih razlogov, zakaj jih niti ne vključijo v prodajo je ta, da bi ob ponudbi cenejšega sadja in zelenjave prodali manjše količine dražjih, estetsko popolnih pridelkov, kar bi jim seveda prineslo tudi manjši profit.

 

A dejstvo je, da so takšni predpisi v času, ko cene živil rastejo, ko je izčrpavanje naravnih virov vse večje in ko milijone ljudi po vsem svetu trpi za pomanjkanjem hrane, nedopustni. Na nas je, da o tem opozarjamo svoje bližnje in da ravnamo drugače. Tudi tako, da kdaj pojemo kakšno ''piškavo'' jabolko.

 

Pišeta: Anja Uršič in Urša Zgojznik

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo