V Sloveniji je s 1.7.2011 začela veljati Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, kar pomeni, da je po vsej Sloveniji obvezno ločeno zbiranje in prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov. Uredba ločuje med kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev, zelenim vrtnim odpadom ter odpadki, ki nastanejo v gostinstvu.

Biološki odpadki so lahko, če se z njimi ne ravna ustrezno, zelo škodljivi za okolje. Na deponijah se ob njihovem gnitju sproščajo toplogredni plini, ki so poleg tega tudi glavni razlog, da imajo smeti in deponije neprijeten vonj. Te so v svetovnem merilu tretji največji onesnaževalec z antropeganim metanom. Produkti razgradnje onesnažujejo tudi izcedne vode, ki lahko vplivajo na stanje podtalnice in pitne vode.

Uredba predvideva kompostiranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Gostinski odpadki pa so primerni za predelavo v bioplinarnah. Uporabnikom se priporoča hišno kompostiranje (recikliranje), kjer pa ta možnost ne obstaja, pa so na voljo rjavi zabojniki za ločeno zbiranje bioloških odpadkov.

Po poročanju izvajalcev javnih služb za ravnanje z odpadki se je leta 2009 zbralo 49.600 ton biološko razgradljivih odpadkov, leta 2010 pa nekaj več kot 50.000 ton. Morda se to sliši dosti, a kompostiranih je bilo le 2 % vseh zbranih! V ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je bilo leta 2010 vključenih le dobra polovica občin in 37 od 60 izvajalcev javnih služb. Ciljev uredba sicer ne določa, a načrtuje se do leta 2020 doseči med 70.000 in 100.000 ton zbranih biološko razgradljivih odpadkov. Ti predstavljajo med 36 in 37 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.

Kuhinjski odpadki bodo šli v kompostarne. Šest kompostarn že obratuje z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, tri so dobile okoljevarstveno dovoljenje pred gradnjo, pet pa je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Odpadki iz gostinstva bodo šli v bioplinarne. V Sloveniji je teh pet, z zmogljivostjo predelave 100.000 ton na leto.

Ker je ločeno zbiranje bioloških odpadkov nova storitev, bo zagotovo prišlo do podražitev pri ceni zbiranja odpadkov, predvsem zaradi večje frekvence odvoza, sploh v tistih občinah, ki še niso uvedle ločenega zbiranja odpadkov. Prihodnjega gibanja ni mogoče napovedovati, saj bo z uveljavitvijo uredbe o metodologiji cen, ki bo odmrznila cene komunalnih storitev in je trenutno v medresorskem usklajevanju, ceno komunalnih storitev določala vsaka občina zase. Določitev cen bo odvisna od individualnega kompostiranja, občine bodo verjetno spodbujale, da posamezniki sami kompostirajo.

Več si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor:

http://www.mop.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/1994/8147/90b799e523/