Kaj je NVO ali NGO?

Nevladna organizacija (NVO) oz. angleško non-governmental organization, kaj to sploh je? Še ena od raznih organizacij, ki je priklopljena na državni proračun in si izmišljuje nove in nove programe, ki niso ničemur namenjeni, samo kradejo čas in denar ter so ovira na poti družbenega razvoja in gospodarske rasti?

Pomislite, da ukinemo 26.435¹ društev, zavodov in ustanov, z njimi vred pa tudi povezave med neskončno vrsto prostovoljcev in aktivnih ljudi. Kdo oz. kaj potem daje vrednost naši družbi in kje je družba sploh lahko slišana in aktivna? Vsem tem organizacijam in združenjem lahko rečemo tudi kakorkoli drugače, gre pa zato, da te organizacije dajo družbi smisel, vsebino in... življenje. Tudi na način, da kot tretji steber družbe enakovredno dopolnjujejo krog gospodarstva in javnega sektorja (več o tem, kaj so NVO).

Po podatkih Eurobarometra iz februarja 2013: Europeans’ Engagement in Participatory Democracy1 je več kot 60 % Slovencev prepričanih, da družba nevladne organizacije potrebuje, podobno število ljudi meni, da so NVO pomembne pri vplivanju na lokalne in nacionalne odločitve, medtem ko je ta procent na ravni EU še višji.²

Vsaka razvita družba potrebuje nevladne organizacije, saj so neposredni predstavnik ljudi, civilnih gibanj in so most med ljudstvom in odločevalci. Če nevladnih organizacij v neki družbi ni, je družba zaprta, sistem vladanja pa avtokratični, totalitaren, diktatorski. A to, da smo v tem trenutku v drugi skrajnosti, ko nekatere programe (okoljske, socialne, kulturne, zaščita in reševanje ipd.) izvajajo samo še nevladne organizacije, ker jih je na primer zaradi varčevanja država nehala izvajati, razvoj družbe zopet ne pelje v pravo smer.

Okoljske nevladne organizacije

Prednosti, aktivnosti in pomene NVO lahko naštevamo v nedogled in podrobneje po posameznih področjih, a se omejimo na okoljske nevladne organizacije.

Okolje v najširšem smislu je nekaj, kar jemljemo in izkoriščamo kot samoumevno. Če so zaradi podnebnih sprememb in njihovih vidnih posledic (spremembe temperature ozračja, količine padavin, ponavljajoče se naravne nesreče, taljenje ledenikov, izumiranje živalskih vrst itd.) nekateri že začeli razmišljat o vlogi človeške vrste pri teh pojavih, nekateri pa se še vedno slepijo (razpis za dvomljivce), postaja očitno, da nam v našem okolju, kaj pa šele v manj razvitem in bolj onesnaženem, postaja neudobno. To je dejstvo. Edini in glavni kazalnik razvoja, ki ga vsi mrzlično zasledujemo, pa je še vedno BDP (bruto domači proizvod), kjer sta okolje in takoj za tem človek povsem postranska stvar.

Okoljske nevladne organizacije obstajajo v prvi vrsti zato, da pokažejo naš vpliv na okolje, še posebej vpliv onesnaženega in degradiranega okolja na človeka. Tu postane stvar ponavadi kompleksna in težje razumljiva, saj širšo sliko zamegli človeška kratkovidnost. Težko nam je namreč pogledati stvari daleč naprej in oceniti, kaj pomeni naše ravnanje za prihodnje življenje na Zemlji.

In če so naši vplivi na okolje in človeka kompleksni, še ne pomeni, da rešitev ne moremo poenostaviti, poiskati nove načine vplivanja ali jih spremeniti. Le nekdo mora to, preprosto, storiti. V Sloveniji je kar nekaj organizacij, ki našim vladnim organom nastavljajo strogo ogledalo, aktivno iščejo nove možnosti, ki prinašajo korist celotni družbi, ne samo ozki skupini ljudi in kapitalskim interesom, opazujejo svetovno dogajanje ter branijo stališča trajnostnega razvoja. To, na področju okolja, poleg civilnih gibanj, ki se ponavadi oblikujejo v povezavi s konkretnim problemom, počnejo večinoma le okoljske nevladne organizacije.

Hitri pregled dela v kratkem časovnem obdobju pokaže, da so okoljske NVO tiste, ki so med prvimi začele opozarjati na podnebne spremembe in njihov vpliv, na slabo vodeno energetsko politiko, na pomen alternativnega razvoja Slovenije v smeri ustvarjanja zelenih delovnih mest in sonaravnega razvoja na področju prometa, potrošnje, turizma, kmetijstva, na pomen biotske raznovrstnosti in prehranske samopreskrbe. So tiste, ki iščejo načine učinkovite rabe naravnih virov in govorijo o odpadkih kot viru surovin. So tudi tiste, ki v časih gospodarske in socialne krize iščejo nove možnosti za vsesplošen razvoj države, njenega gospodarstva ter boljše počutje in zdravje ljudi.

Analiza mreže okoljskih nevladnih organizacij, Plan B za Slovenijo, je pokazala, da so se slovenske nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, kljub vedno večji družbeni potrebi po njihovem delovanju znašle v situaciji, ko se zaradi neurejenega sistemskega okolja oziroma neobstoječih virov programskega in projektnega sofinanciranja borijo za obstanek.²

Ali potrebujemo Društvo Ekologi brez meja?

Pod okriljem društva sta se v Sloveniji izvedla do sedaj največja in najbolj množična prostovoljska okoljska projekta, Očistimo Slovenijo, preko katerih danes Slovenijo pozna več kot milijon aktivistov po celem svetu, ki so del gibanja Let's do it. Še danes veljamo za najuspešnejšo državo, ki je uspela v enem dnevu pri čiščenju divjih odlagališč in celotne okolice združiti 14 % prebivalstva.

Ker se je izkazalo, da zgolj s čiščenjem ne dajemo pravega sporočila, smo se odpadkov preko konkretnih projektov lotili tam, kjer nastajajo. Izkušnja akcij Očistimo Slovenijo nas je namreč naučila, da je najbolj učinkovito gonilo sprememb na vseh nivojih prav gibanje, ki se prične s povezovanjem dovolj velikega števila posameznikov.

Februarja 2014 smo postali nacionalna organizacija (Zero Waste Slovenija) evropske mreže skupnosti in organizacij na poti do družbe brez odpadkov, kar daje celotnemu delu še poseben smisel. Septembra 2014 so se nacionalni in evropski mreži s svojimi Zero Waste načrti pridružile prve štiri slovenske občine (Ljubljana kot prva evropska Zero Waste prestolnica, Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica), mnogo drugih pa že intenzivno dela na priključitvi.

V Sloveniji po ocenah EU letno nastane okoli 179.000 ton zavržene hrane. Zato smo tudi mi že pred dvema letoma začeli razmišljati o Sloveniji brez zavržene hrane. S projektom Volk sit, koza cela želimo ponuditi orodja, ki bodo pripomogla k zmanjšanju kuhinjskih odpadkov in odpadkov v ustanovah, hkrati pa z vzpostavitvijo nacionalne platforme združiti vse deležnike od vil do vilic v cilju, da zmanjšamo količino zavržene hrane.

S projektom Tekstilnica, skupaj s partnerji zadrugo Dobrote, rešujemo delovna mesta v Sloveniji, z zabojniki zbiramo, sortiramo in predelujemo oblačila, obutev in drug tekstil. Bili smo eden prvih, ki so začeli opozarjati o pomenu preusmerjanja tekstila iz odlagališč v predelavo in ponovno rabo. Na rednih izmenjavah oblačil nas obišče tudi po 100 obiskovalcev, kjer skupaj razbijamo predsodke pred oblekami (in predmeti) iz druge roke.

Skupaj s šolami in vrtci, podjetji, drugimi ustanovami ter podjetjem Dinos smo že trikrat izvedli akcijo zbiranja starega papirja, Star papir za novo upanje, ki je namenjena ozaveščanju pomena ločenega zbiranja ne samo papirja, temveč vseh odpadkov, in je hkrati tudi dobrodelna. Zbrana sredstva smo namenili različnim projektom - izgradnji izobraževalnega centra v Malaviju, gradnji hiše socialno ogroženi družini, šolskim skladom in obnovi planinskih poti po žledu.

Velik del mešanih komunalnih odpadkov zavzemajo plenice. En otrok vsako leto proizvede 874 kg odpadnih plenic, kar v Sloveniji predstavlja 40.000 ton odpadkov letno. Zato smo pričeli s projektom Zdrave ritke, ki promovira uporabo pralnih plenic, kar so že pričeli izvajati v vrtcu na Vrhniki.

Poleg naštetega smo aktivni na veliko drugih projektih, s katerimi ozaveščamo najširši krog ljudi o pomenu preprečevanja nastajanja odpadkov, o njihovi ponovni rabi in recikliranju. Ves čas iščemo nove možnosti, da bo okoli nas manj odpadkov in več novih priložnosti in surovin. Ideje spreminjamo skupaj s partnerji v projekte, ki dajejo velikokrat zgled drugim in ponujajo podlago za razvoj novih strategij in usmeritev na vseh nivojih.

 Viri

¹ - Aktualna nevladniška statistika, CNVOS, 3.11.2014

² - Analiza delovanja mreže Plan B za Slovenijo, Umanotera, slovenska fundacija za trajsnostni razvoj, 12.6.2014

Prihodnjič: Financiranje in zaposlovanje v (okoljskih) NVO

Piše: Urša Zgojznik