Hrano na krožnik, ne v koš za odpadke!

Medtem ko se prebivalci zahodnega sveta po hrano največkrat odpravimo v trgovine, kjer se police šibijo pod težo vseh mogočih živil, vsak sedmi državljan sveta trpi zaradi lakote. Pri tem je seveda nedopustno, da se ogromne količine hrane zavržejo. Koliko hrane se odvrže v Sloveniji in katere so organizacije, ki prestrezajo pot živilom namesto do koša, na krožnik, pa si lahko preberete v naslednjih vrsticah.

 

Podrobneje smo o problematiki odvržene hrane v Čist-E-Novicah pisali že lani v članku Odvržena hrana, globalna tragedija. Takrat smo predstavili tudi nasvete, kako optimalno hraniti sadje in zelenjavo v hladilniku ter o shranjevanju živil v zamrzovalniku, ki so ali pa šele bodo vašemu gospodinjstvu zagotovo prišli zelo prav.

 

Velike količine odvržene hrane so globalni problem, ki tudi v Sloveniji v zadnjem času pridobiva na pozornosti. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da skupno na svetu odvržemo kar tretjino vse hrane, ki jo pridelamo oz. 1,3 milijarde ton. Izmed štirih glavnih virov odpadne hrane (maloprodaja in veleprodaja, gostinske storitve, predelava ter gospodinjstva) prav iz gospodinjstev izhaja 42 % celotne svetovne odpadne hrane, kar v povprečju znaša 76 kg na prebivalca (vir: Preparatory study on food waste across EU 27 , 2010).

 

Kupi zavrzene hrane

Kupi zavržene hrane (foto: arhiv socialnega podjetja We Are What We Do)

 

Zavržena hrana v Sloveniji

Po podatkih Evropske komisije se je v Sloveniji leta 2006 zavrglo okoli 102.663 ton hrane. Od tega se je po podatkih Eurostata 42.072 ton hrane zavrglo pri proizvodnji in v predelovalni dejavnosti, 23.971 ton v trgovinski dejavnosti, 25.215 ton v gospodinjstvih in 11.405 ton pri gostinski dejavnosti. Med zbranimi komunalnimi odpadki naj bi v letu 2011 zavrgli 86 kg bioloških odpadkov na prebivalca. Od tega naj bi bilo ločeno zbranih bioloških odpadkov 51 kg na prebivalca, ostalih 35 kg na prebivalca pa najdemo v frakciji mešanih komunalnih odpadkov, kamor seveda ti odpadki nikakor ne spadajo.

 

V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru konec leta 2011 pripravilo anketo o problematiki zavržene hrane v Sloveniji. Šlo je za spletno anketo, po podatkih katere je večina anketiranih zavrgla do četrt kilograma hrane na dan, kar pomeni okoli 96 kilogramov zavržene hrane na leto na prebivalca. Med skupinami prehrambenih izdelkov so vprašani najpogosteje zavrgli kruh, sledili so mlečni izdelki in jajca, ter sadje in zelenjava, najredkeje pa so končale v smeteh konzerve, pripravljeni kupljeni sveži obroki, globoko zamrznjena hrana ter pijače in sokovi. Večina je zavrgla prehrambene izdelke zaradi tega, ker so se pokvarili ali pa jim je potekel rok uporabe, le manjši del pa zato, ker so kupili preveč ali pa je bilo pakiranje preveliko. Pri tem moramo biti kritični in se vprašati, zakaj so anketirani dopustili, da se določeno živilo pokvari oziroma mu poteče rok uporabe – ni pri tem morda krivo slabo načrtovanje in nepremišljenost pri nakupih, tudi v smislu prevelikih količin? Skoraj polovica anketiranih je namreč odgovorila, da ostanke hrane od prejšnjega dne porabi naslednji dan ali pa jih porabi kako drugače, le slaba desetina pa hrano zavrže.

 

Tudi po besedah agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja »jasnih in natančnih raziskav koliko hrane zavržemo v Sloveniji nimamo. Iz javnih kuhinj je sicer obvezno pobirati ostanke hrane, koliko je to, pa ni čisto jasno« (vir: članek Kuhar: Odnos do hrane je treba graditi, 2011). Pri podjetju Biotera, kjer se z dejavnostjo zbiranja in odvoza organskih odpadkov ukvarjajo od leta 2003, po ocenah prevzemajo organske odpadke polovici obstoječih imetnikov odpadkov te vrste. Količine prevzetih odpadkov se pri posameznih imetnikih odpadkov razlikujejo – variirajo glede na število pripravljenih obrokov in glede na letni čas in se torej iz dneva v dan, meseca v mesec in leta v leto spreminjajo. Količine organskih odpadkov, ki nastajajo pri posameznih imetnikih odpadkov, se zaradi racionalnejše nabave z leti zmanjšujejo. Zbrane organske odpadke oddajajo predelovalcem tovrstnih odpadkov, kjer jih predelajo v električno energijo ali energent biodizel.

 

Dobre prakse v Sloveniji, ki se ukvarjajo z viški hrane

V tujini je kar nekaj projektov, ki si na različne načine prizadevajo zmanjšati količine zavržene hrane. Poleg humanitarnih organizacij, ki zbirajo viške hrane za pomoč ranljivim družbenim skupinam, se širijo tudi druge pobude in iniciative, ki osveščajo širšo javnost o problematiki zavržene hrane ter jim ponudijo aktivnosti in gradiva, ki dolgoročno zmanjšujejo količine le-te. V društvu Ekologi brez meja smo raziskali primere slovenskih dobrih praks, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

 

Lions klub Celje Mozaik se je letos pomladi povezal s trgovsko verigo Mercator in nastal je trimesečni pilotski projekt zbiranja viškov hrane. Hrano iz toploteke, kruh, pecivo, sadje in zelenjavo, ki bi se po zaprtju trgovine zavrglo, so raje začeli dostavljati celjskim brezdomcem. V jeseni želijo več kot uspešen pilotni projekt razširiti tudi na ostale klube v Sloveniji, v dogovarjanju so pa tudi z ostalimi trgovci.

 

Poleg Lions kluba Celje pa za brezdomce v Ljubljani skrbijo v društvu Hrana za življenje. V letu 2008 so se povezali z vegetarijansko restavracijo Govinda's od koder ekipa prostovoljcev po koncu vsakega delovnega dne prevzema ostalo hrano, ki jo poleg brezdomcem, dostavlja tudi v varno hišo Stigma ter materinski dom Šiška. V prihodnosti načrtujejo nova sodelovanja, razviti pa želijo tudi projekt zdrave prehrane za socialno ogrožene. Poleg toplih obrokov sprejemajo tudi donacije pakirane hrane.

 

Donacije v obliki hrane, ki je tik pred iztekom roka uporabe zbirajo tudi v organizaciji Vincencijeva zveza dobrote. Njihovi donatorji, ki so tako podjetja kot fizične osebe, donirajo hrano za okoli 80 brezdomcev v Ljubljani. Kot največji problem so izpostavili zakonodajo, ki prepoveduje donacije hrane, ki ji je pretekel rok uporabe, a je še vedno primerna za uživanje.

 

Na Karitasu  dobijo hrano na različne načine: deloma jo dobijo v dar od posameznikov, ki jim pripeljejo hrano, deloma od proizvajalcev in trgovcev (npr. živila tik pred iztekom roka). V poletni sezoni, ko se na vrtovih pojavljajo viški sadja in zelenjave, le-to sprejmejo odprtih rok. Poleg tega pa se dogovarjajo tudi za prevzem hrane, ki ostane v gostinskih obratih.

 

Zbiranje hrane pri Anini zvezdici

Zbiranje hrane pri Anini zvezdici (foto: arhiv revije Bodi eko)

 

Zelo uspešno za lačne skrbijo tudi v organizaciji Anina zvezdica pod vodstvom Ane Lukner. Za svoje delovanje ne prejemajo denarnih donacij, zbirajo le hrano, ki jo razdelijo številni prostovoljci. Hrano tako darujejo proizvajalci hrane, podjetja (npr. Generali, Triglav), posamezniki, šole, hrano pa za njih zbirajo tudi slovenski vojaki, policisti ter gasilci. Poleg tega jo je možno donirati v 88 Spar poslovalnicah, od koder jo nato dostavijo v lastno skladišče in razdelijo. Trenutno zbirajo le zapakirana živila, so pa v fazi dogovarjanj za prevzem hitro pokvarljivih jedi iz restavracij in gostiln.

 

Popolnoma samoiniciativno pa so se zbiranja hrane lotili v okviru projekta Odprta kuhna. Gre za kulinarični dogodek, ki v središču Ljubljane vsak petek združi več kot 50 gostinskih ponudnikov. Organizatorji projekta niso želeli, da se hrana, ki ostane po dogodku zavrže, zato so skupaj z Zvezo prijateljev mladine poiskali nekaj družin iz Ljubljane, ki jim po koncu dogodka razdelijo preostalo hrano.

 

Kot primer dobre prakse lahko navedemo tudi projekt Zelemenjava. Namenjen je izmenjavi semen, sadik, pridelkov, receptov in izkušenj z domačega vrta. Gre za niz dogodkov, ki se pod okriljem Darje Fišer prirejajo v Ljubljani s ciljem povezovanja vseh navdušencev dobrot in lepot, ki zrastejo na domačem vrtu. Obiskovalci so povabljeni, da prinesejo viške pridelkov iz svojih vrtov, ki jih ne morejo porabiti, kar pomeni tudi manj zavržene hrane.

 

Slovenski mediji vedno več pišejo o viških hrane, ki ostajajo v trgovinah in zdi se, da problematika zavržene hrane pridobiva na pozornosti. Da gre za pozitivne premike v družbi priča tudi zgornji nabor organizacij, ki zbirajo viške hrane. Ob pogovoru s predstavniki teh organizacij in iniciativ je bilo zaznati dobršno mero pozitivne vneme za prihodnje delovanje, ki pelje tudi v smeri sodelovanja in povezovanja. Pri tem smo aktivni tudi v Društvu Ekologi brez meja in gotovo se bo v prihodnje o tem pisalo še več. Skupaj bomo lažje dosegli skupni cilj – čim manj hrane v košu za odpadke!

 

Piše: Anja Uršič

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

CAPTCHA Image
   Naloži novo varnostno kodo