Avtor: Urša Zgojznik, dne 18. april 2017, 06:04

Te dni mineva sedem let od prve največje okoljevarstvene prostovoljske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v kateri je sodelovalo okoli 270.000 ljudi, kar je 13 % takratnega prebivalstva Slovenije. A v teh dneh, ko prostovoljci čistijo sprehajalne poti in druge lokacije slovenskih občin, je zaznati povečano število novonastalih divjih odlagališč in drugih odpadkov v naravi.

 

Leta 2010 je v času priprav na prvo čistilno akcijo nastal prvi slovenski register divjih odlagališč. Vanj je bilo namesto velikih količin davkoplačevalskega denarja vloženih tisoče prostovoljskih ur, teren se je pregledoval peš, preko letalskih posnetkov, pregledana je bila skoraj vsaka ped naše države. Ob končanem popisu je bilo evidentiranih 11.394 divjih odlagališč. Na dan akcije je bilo zbranih okoli 60.000 kubičnih metrov odpadkov. Akcijo je sooblikovalo preko 1000 organizacij, povezale so se vse slovenske občine z obstoječimi čistilnimi akcijami in drugimi aktivnostmi.

 

Ljubljana Rakova Jelša2 Foto Tanja Ristič

(foto: Tanja Ristič)

 

Druga ponovitev akcije se je zgodila 24. marca 2012, ko se je ponovno izvedel popis in pregled divjih odlagališč, v enem dnevu pa so potekale množične čistilne akcije. V akciji je tako ali drugače sodelovalo 289.000 ljudi oz. 14,4 % prebivalstva Slovenije, kar znotraj mreže Let’s do it world, ki združuje 113 držav sveta, Slovenijo še danes uvršča na prvo mesto po deležu udeležbe prebivalcev.

 

V času do danes so se razmere pri ravnanju z odpadki bistveno izboljšale, okoljska ozaveščenost je na višji ravni, a nezakonito odlaganje je problem, ki je zopet v porastu. Vzroke gre pripisati naraščanju skupne količine odpadkov, slabemu nadzoru in neučinkoviti kaznovalni politiki ter dojemanju, da je okoljevarstvo omejujoč pojav za vsakršen razvoj družbe.

 

Obe akciji sta postavili okoljsko problematiko visoko na lestvico pomembnih družbenih vprašanj. Pokazali sta, da posamezniki lahko spremenimo na bolje tudi velike stvari, če se le kakovostno povežemo. Od razmišljanja, kaj vse bi morala država narediti za nas, smo se premaknili k razmišljanju, kaj lahko mi naredimo za lepši in boljši svet.

 

Slovenija se bo gibanju znova pridružila leta 2018, ko se bo v enem dnevu za čistejši in bolj zdrav planet združilo 150 držav sveta.

 

Dodatne informacije:

 

Piše: Urša Zgojznik