Avtor: EBM, dne 2. september 2012, 10:09

V društvu pripravljamo več predlogov za spremembo zakonodaje na okoljskem področju. Prvi štirje so bili predstavljeni na posvetu v Državnem Svetu dne 25. 1. 2011.

 

Izboljšanje nadzora in ukrepanja

Državni, občinski in medobčinski okoljski inšpektorati pokrivajo nadzor nad izvajanjem več zakonov, kar glede na število kršitev in majhno število zaposlenih močno ovira uspešnost nadzora. Med postopkom od prijave divjega odlagališča do ukrepanja je preveč ovir. Pristojnosti nacionalnih in lokalnih organov so deljene glede na vrsto odpadkov, ki se tam nahajajo, kar omogoča prelaganje odgovornosti. Zato društvo predlaga, da javno pooblastilo za opravljanje nalog in izrekanje ukrepov okoljevarstvenega nadzornika pridobijo tudi fizične osebe, ki niso zaposlene na inšpekciji. Prav tako je nujno, da se pogosteje uporabi skrajšani ugotovitveni postopek, ki ga med drugim dopušča 144. člen Zakona o upravnem postopku za nujne ukrepe v javnem interesu (npr. sanacija odlagališč z nevarnimi odpadki na vodovarstvenih območjih). Praksa iz tujine potrjuje, da je preventiva bolj učinkovita, ko je nelegalno odlaganje namesto kot prekršek obravnavano kot kaznivo dejanje.

 

Poenotenje načinov ločevanja za celo državo

Društvo se zavzema za poenotenje sistemov ločevanja na ravni celotne. Predlaga pregled vseh obstoječih sistemov in sistemov označevanja v vpeljavi (preko Poročanja izvajalcev javnih služb), nato pa se iz njih določi smiselne kategorije, njim pa ustvari ustrezne grafične simbole s katerimi bi bili označeni tako zabojniki kot izdelki in njihove embalaže.

 

Sistematizacija in povečanje ozaveščanja

Eden ključnih elementov dolgoročnega in trajnega izboljšanja stanja je ozaveščanje. V družbi vlada apatičnost in prepričanje o nemoči vplivanja posameznika, kriza vrednot pa vpliva tudi na naš odnos do okolja. Kljub vse pogostejšim razpravam in zavedanju, da je okoljsko vzgojo v dobrobit celotne družbe potrebno okrepiti, na preprečevanju niso storjeni zadostni premiki. Ozaveščanje ni sistemsko urejeno, pojavljajo se sicer pobude, ki redko zaživijo v praksi in družbi, predvsem pa niso vpete v šolski sistem kot matično celico izobraževanja. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah se kaže slaba okoljska informiranost učiteljev, vključitev okoljskih vsebin v aktivnosti ali celo učni program je neobvezna. Društvo predlaga bolj sistemsko uvrstitev okoljskih vsebin v nacionalni šolski kurikulum, pripravo učnih programov v sodelovanju z okoljskimi inštitucijami. Potrebno je povečati nabor vsebin in preveriti kakovost izobraževanj za učitelje, poskrbeti za njihovo okoljsko razgledanost. Doseganje ciljev stopnje ozaveščenosti učiteljev bo možno tudi z vključevanjem nevladnih okoljskih organizacij.

 

Vzpostavitev jasne ločnice pri odgovornosti za odredbo sanacije

Zakon o varstvu okolja v primeru, da povzročitelj ni znan, odgovornost za sanacijo divjih odlagališč nalaga lastniku zemljišča (157a. člen ZVO-1). V primeru, da gre za komunalne odpadke, odstranitev odredi občinska inšpekcija, pri ostalih pa državna. Večina divjih odlagališč ima mešano sestavo, kjer komunalnih odpadkov ni enostavno ločiti od drugih, zato se pogosto dogaja, da si država in občina prelagata odgovornost za odredbo odstranitve ena na drugo. To je toliko bolj pomembno, ker so opuščena zemljišča v javni lasti pravi magnet za odlagalce.

 

Predlagamo določitev jasnih kriterijev za podrobnejšo, operativi prijazno razmejitev odgovornosti.

 

Pri tem je problem nedoločenost zakonodaje, zato podajamo naslednji predlog razvrstitve:

  • če je na odlagališču več kot 10 m3 gradbenih odpadkov, je za odredbo odgovorna država
  • če je na odlagališču več kot 2 m3 (avto prikolica) nevarnih odpadkov, je za odredbo odgovorna država
  • če je na odlagališču, poleg zgoraj navedenih, še več kot 5 m3 skupno komunalnih, kosovnih, organskih odpadkov in/ali gum, je odgovornost deljena med občino in državo (dve odredbi)
  • če je na odlagališču, poleg zgoraj navedenih količin gradbenih ali nevarnih odpadkov, manj kot 5 m3 skupno kosovnih, komunalnih, organskih odpadkov in/ali gum, je tudi za te odgovorna država.
  • za odstranitev motornih vozil je odgovorna država. - za ostala odlagališča so odgovorne občine.
  • odlagališča, ki vsebujejo sode z neznanimi/nevarnimi snovmi, so v registru divjih odlagališč označena s posebno oznako
  • ogled in ukrepanje naj bosta izvedena nemudoma

 

Če je za posamezno odlagališče jasno določena odgovornost za sanacijo, bomo lahko to upoštevali pri označbah v registru divjih odlagališč.

 

Še ena alternativa je, da vse odredbe sanacije izvajajo občinske inšpekcije in tako prevzamejo ta del pristojnosti od državnih. Občine in medobčinske službe bolje poznajo stanje na terenu in so praviloma bolj zainteresirani za ureditev stanja v svojem okolju.

 

Okoljska taksa na plastične vrečke

Prvi predlog se nanaša na omejitev porabe plastičnih vrečk. Na Irskem so v ta namen uvedli dajatev na plastične vrečke in že v prvem mesecu uspeli zmanjšati porabo za več kot 94 %. Dajatev ne ukinja plastičnih vrečk, nasprotno, spodbuja ljudi, da namesto teh uporabljajo platnene vrečke za večkratno uporabo. Tisti, ki bodo želeli plastične vrečke še naprej uporabljati, bodo to lahko seveda še vedno počeli, vendar bodo morali za njih odšteti na blagajni približno 0,30 evrov. Plastične vrečke so dokazano škodljive za okolje, saj rabijo okoli 1000 let, da se popolnoma razgradijo, pri tem pa je treba prišteti še vse okoljske stroške, ki nastajajo z njihovo proizvodnjo in posledičnim odstranjevanjem iz okolja. Denar, pridobljen iz naslova dajatve, bi se uporabljal namensko, in sicer za financiranje novih okoljevarstvenih projektov. Predlog omejitve uporabe plastičnih vrečk je že romal v državni zbor, o samih novostih v zvezi z zakonodajnim predlogom pa boste obveščeni na naši društveni strani.

 

Kavcija za plastenke in pločevinke

Plastenke in pločevinke predstavljajo velik del odpadne embalaže. Za razliko od steklenic, ki se v veliki meri vračala v obtok, v trgovinah in drugod ni finančnih mehanizmov, ki bi spodbujali recikliranje ali ponovno uporabo. V drugih državah so se z uvedbo kavcije in močnejših plastenk uspešno spopadli s to problematiko, zato bomo preučili te dobre prakse in možnosti prenosa v naš sistem. Zavedamo se težav, ki jih je uvedba povzročila na Hrvaškem.

 

Povezava informacijskih baz za spremljanje pretoka gradbenega materiala

Te baze so trenutno ločene in ovirajo uspešno spremljanje pretoka, kar pomeni tudi večje možnosti za nepravilno ravnanje in nelegalno odlaganje.