Vrečka na vrečko

O projektu Vrečka na vrečko


Projekt Vrečka na vrečko opozarja na problem prekomerne uporabe in nepravilnega ravnanja s plastičnimi vrečkami v Sloveniji. Po nekaterih podatkih naj bi odrasel prebivalec Slovenije na leto v povprečju porabil med 130 in 150 plastičnih vrečk. Te po končani uporabi (običajno ni daljša od 30 minut) največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, saj se jih da reciklirati (trenutno se jih reciklira le okoli 4%). Plastične vrečke se razkrajajo tudi do 1000 let in predstavljajo grožnjo za naravo ter za zdravje ljudi in živali (predvsem morskih). Pri tem velja poudariti tudi, da so vrečke narejene iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin.

 

 


 

Dodatne informacije

 


 

Vrečka na vrečko 2014

 

Po uspešno izvedenem projektu v letih 2010 in 2011 se projekt Vrečka na vrečko spet vrača. Za začetek smo pripravili zanimive rezultate manjše raziskave, ki smo jo izvedli v mesecu oktobru v nekaterih večjih trgovinah v Ljubljani, pri kateri smo opazovali odnos kupcev in prodajalcev do uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo, nismo pa pozabili niti na alternative plastičnim vrečkam. Evropska komisija in parlament sta se letos v mesecu novembru zavzela za 80-odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019 in tudi drugje po svetu se dogajajo velike spremembe na tem področju (npr. v Kaliforniji v ZDA), zato bomo v društvu nadaljevali s spodbudami za uporabo vrečk za večkratno uporabo tudi v naslednjem letu.

 

Ljubljančani si ogledujejo Lovko na lovce nov 2010 Foto Žiga Šmidovnik

Vrečka na vrečko 2010: Ljubljančani si ogledujejo Lovko na lovce (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

Zato nas je zanimalo, kakšna je trenutna situacija pri nas glede porabe plastičnih vrečk. V mesecu oktobru smo izvedli manjšo raziskavo v štirih večjih trgovinah v Ljubljani (raziskava je vključevala živilske, tekstilne trgovine in drogerije, opazovanih pa je bilo 504 kupcev), pri katerih smo opazovali odnos kupcev in prodajalcev do uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Naše opazovanje je prineslo zanimive rezultate, in sicer da so kupci v trgovinah oz. na blagajnah, kjer vedo, da brezplačnih vrečk ne bodo dobili, precej bolj ozaveščeni glede tega in s seboj prinašajo svoje nakupovalne pripomočke v večji meri kot pa na blagajnah, kjer vedo, da bodo brezplačno dobili plastično vrečko, kupci največ lastnih nosilnih primočkov prinesejo v živilske trgovine (76 %), najmanj pa v tekstilne (8 %). Prodajalci v tekstilnih trgovinah so vsem kupcem izročili brezplačno plastično vrečko, v drogerijah v več kot polovici primerov, v živilskih trgovinah pa v manj kot petini nakupov; kupci le redko zavrnejo brezplačno plastično vrečko, v živilskih trgovinah ponavadi vzamejo več kot eno, posebno težavo predstavljajo tudi “hitre blagajne”; več lastnih nosilnih pripomočkov v trgovine prinesejo ženske in osebe starejše od 60 let; pogosto kupci kljub lastnemu nosilnemu pripomočku vzamejo brezplačno plastično vrečko.

 

Vrečke za večkratno uporabo

 

V našem društvu smo se tudi zaradi teh rezultatov odločili, da ponovno opozorimo na to problematiko tudi preko vrečk za večkratno uporabo. V sklopu enega izmed naših projektov - Tekstilnica, smo si zadali nalogo, da ljudem pokažemo, kako lahko oblačila ponovno uporabimo na drugačen način. Šivilje že ves čas projekta izdelujejo nakupovalne vrečke iz rabljenega oz. ostankov tekstila, začeli pa smo izdelovati tudi nakupovalne vrečke iz rabljenih bombažnih majic in poskušali čim več ljudi naučiti, kako lahko to naredijo tudi sami. Za otroke smo v času poletnih šolskih počitnic organizirali delavnice šivanja vrečk, za ostale pa smo pripravili različne članke in kratek, animiran film z imenom Iz majice naredi vrečko.

 

 

Seveda pa istočasno sporočamo ljudem, da je prav in dobro, da hodimo v trgovino z vrečko za večkratno uporabo, ponujeno plastično varianto pa odločno zavrnemo. Za vse tiste, ki jim šivanje povzroča težave ali za to nimajo časa in volje, pa jim naše vrečke ponujamonaši spletni trgovini. Ponudbo bomo v kratkem popestrili tudi s privlačnimi, prosojnimi in pralnimi vrečkami za sadje in zelenjavo, ki naj nadomestijo plastične vrečke, ki so v neomejenih količinah na voljo na vsakem oddelku s sadjem in zelenjavo v naših trgovinah.

 

Nova pravila na ravni EU

 

21. novembra je Odbor stalnih predstavnikov v EU (COREPER ) potrdil dogovor z Evropskim parlamentom o novih pravilih na ravni EU za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk, ki je bil dosežen v neformalnem trialogu 17. novembra. Novi ukrepi se tičejo predvsem plastičnih vrečk z debelino stene pod 50 mikronov, ki predstavljajo večino plastičnih nosilnih vrečk in se manj pogosto ponovno uporabijo kot tiste debelejše. Predlagajo dva načina za zmanjševanje – postopno zmanjševanje uporabe, tako, da stopnja letne porabe ne presega 90 lahkih plastičnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 in 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025 (ali enakovredno v masi). Drug predlog pa je ukrep, da naj bi po 31. decembru 2018 bile te plastične vrečke plačljive. Zelo lahke plastične vrečke z debelino stene pod 15 mikronov je mogoče izključiti iz teh ukrepov. Poleg tega bodo Evropska komisija in države članice, vsaj v prvem letu po datumu prenosa te direktive, aktivno spodbujale javne informacijske kampanje in kampanje za ozaveščanje v zvezi z negativnimi vplivi na okolje prekomerne uporabe lahkih plastičnih vrečk in tu dobi projekt Vrečka na vrečko svoje mesto.

 

Dobre prakse iz tujine

 

V drugih državah po svetu so uvedli podobne ukrepe. Zadnja večja novica s tega področja prihaja iz ZDA Kalifornije. Že leta 2007 je San Francisco postalo prvo mesto v ZDA, ki je prepovedalo brezplačno deljenje plastičnih vrečk. Najprej so to uvedli v supermarketih in lekarnah, ki so morale uporabljati biorazgradljive vrečke, narejene iz koruznega škroba ali recikliranega papirja, kasneje pa tudi v drugih trgovinah in restavracijah. Nekaj mesecev kasneje pa so sledile spremembe tudi drugje po Kaliforniji. Proizvodnja plastičnih vrečk je padla v letih od 2008 do 2012 za slabo polovico, zato so proizvajalci ukrepali in napovedali nekaj tožb. Letos poleti pa so sprejeli predlog, s katerim plastičnih vrečk, ki niso za večkratno uporabo, v trgovinah in lekarnah v celi zvezni državi ne bodo smeli več uporabljati od 1. julija 2015, v veleblagovnicah in trgovinah z alkoholnimi pijačami pa od 1. julija 2016. Predlog zakona vključuje tudi 2 milijona dolarjev, ki bosta namenjena prekvalifikaciji plastične industrije.

 

V Franciji pa so junija letos poslanci parlamenta izglasovali vladni predlog, po katerem bo od 1. januarja 2016 dalje prepovedana uporaba plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Francoska vlada navaja alternative, ki so na voljo kupcem: vrečke za ponovno uporabo iz različnih materialov, biorazgradljive vrečke za enkratno uporabo, ter uporaba košar ali vozičkov. Francija je sicer aktivna na tem področju že od leta 1996.

 

En dan na teden brez plastike? Začni danes!

 

V društvu se pridružujemo zamisli, da en dan v tednu poskušamo preživeti brez plastike. Plastic free tuesday je akcija, ki to spodbuja. Ekologi brez meja bomo v sklopu akcije vsak drugi torek v mesecu z objavami na spletni strani in družabnih omrežjih spodbujali življenje brez plastike. Začenjamo danes s plastičnimi vrečkami.

 

 PFT Poster Slovenian A3

 
 

Očistimo Slovenijo / World Cleanup

   

Sledite nam

FacebookTwitterYoutubeFeed

Iskanje

Prijava na Čist-E-Novice

 

Društvo Ekologi brez meja
Trubarjeva 50 (2 nad.)
1000 Ljubljana
info@ocistimo.si 040 255 433