Objavljeno dne 24. september 2012, 09:09

Glavne aktivnosti prostovoljskega projekta Vrečka na vrečko so se tudi v letu 2011 dogajale med 19. in 27. novembrom, ko je že drugo leto zapored potekal Evropski teden zmanjševanja odpadkov – ETZO. Projektu so se tudi tokrat pridružili partnerji ekološko društo Eco Vitae, umetnik The Miha Artnak in oblikovalski studio Lukatarina ter soorganizatorka Nataša Zuljan, dobili pa smo tudi nove okrepitve - soorganizator Marko Orel in Študentska hiša SRCe. V času ETZO tedna smo imeli postavljene Stojnice idej, umetniki pa so iz odpadne plastike ponovno ustvarjali. Konec tedna ETZO pa smo pospremili z razstavo teh umetnin in z drugimi uličnimi dogodki.

 

Letos smo glavne aktivnosti pospremili tudi z bolj poglobljenimi informacijami o problematiki plastike za okolje: predstavili smo aktualne podatke našega partnerja društva Eco Vitae o odpadkih v slovenskem morju ter izvedli anketo na vzorcu 1000 ljudi o porabi plastičnih vrečk v Sloveniji. Posneli pa smo tudi kratek video, ki prikazuje plastiko na obrežju naše reke Save. Prav tako pa smo javnosti predstavili naše zadnje informacije okrog uredb v zvezi s plastično embalažo pri nas.

 

Večino glavnih aktivnosti smo predstavili na novinarski konferenci 18. novembra 2011 in pa s pomočjo sporočil za javnost.

 


 

 

Novinarska konferenca VnV, 18. november 2011 (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 


 

 

 

 

Problematika plastike v morju – aktualni podatki za leto 2011, na katere je opozorilo društvo Eco Vitae

 

 

Erika Jež iz društva Eco Vitae je za naš projekt pripravila naslednje podatke.

 

Odpadki na slovenski obali v letu 2011

SVOM - Služba za varstvo obalnega morja mesečno spremlja količine trdih odpadkov. Pri terenskih popisih sodelujejo tudi člani društva Eco Vitae. V letošnjem letu, od januarja do oktobra, so SVOM na slovenski obali našli 1900 kg odpadkov. Kar 85 % celotne količine odpadkov predstavlja plastika.

 

Vir: SVOM - Služba za varstvo obalnega morja, 2011

 

 

 

 

V letošnjem letu pa so se Eco Vitae pridružili tudi svetovni akciji čiščenja obal tretjo soboto v septembru. V tej akciji niso le pobirali odpadkov, ampak so jih skupaj s prostovoljci tudi analizirali. Odpadke so najprej uvrstili v več skupin, glede na izvor odpadka. Ugotovili so, da je na slovenski obali največ odpadkov rezultat kadilcev. Največje število, kar 4200 odpadkov je ostalo na obali, ker jih kadilci niso pospravili za seboj ter odložili v zabojnike. Druga skupina odpadkov, ki sledi kadilcem pa so rekreacijske dejavnosti na obali. Ta skupina je še posebej zanimiva, saj so v njo vključili tudi plastične vrečke, ki so drugi najštevilčnejši odpadek, takoj za embalažo za hrano.

 

 

 

 

Vir: Eco Vitae, 2011

 

 

 

Vir: Eco Vitae, 2011

 

 

Plavajoči odpadki v slovenskem morju leta 2011

 

Da so plastični materiali res pogost odpadek na slovenski obali pa še dodatno podkrepijo rezultati analize stanja plavajočih odpadkov, saj kar 90 % vseh odpadkov predstavlja plastika, plastičnih vreč je kar 16 %, 23 % pa je plastenk.

 

 

 

Vir: Eco Vitae, 2011

 

 

 

Vir: Eco Vitae, 2011

 

 

Vplivi plastike na okolje

 

EPA (Uniter States Environmental Protection Agency) je vplive morskih odpadkov razdelila v tri kategorije, in sicer vplive na okolje, ekonomske vplive in vplive na človeka in njegovo zdravje. Okoljski vplivi pa so še dodatno razdeljeni na direktne okoljske vplive ter indirektne okoljske vplive morskih odpadkov. Med direktne okoljske vplive so uvrstili zaužitje morskih odpadkov, poškodbe zaradi morskih odpadkov ter spremembe v ekosistemu. Med indirektne okoljske vplive pa štejemo vplive invazivnih vrst, ki se širijo skupaj s potovanjem morskih odpadkov.

 


 

 

 

Rezultati ankete o porabi plastičnih vrečk v Sloveniji (november 2011)

V mesecu novembru smo v okviru projekta Vrečka na vrečko izvedli spletno anketo tako, da smo anketo poslali po elektronski pošti in prosili prijatelje, sodelavce in poslovne partnerje naj jo pošiljajo naprej. Objavili smo jo tudi na socialnem omrežju Facebook in na enem izmed spletnih forumov. Anketo je rešilo vse skupaj 1003 anketirancev. Anketo je vodila soorganizatorka Nataša Zuljan. Rezultate ankete je predstavila na novinarski konferenci projekta. Ugotovila je naslednje:

 

Možni vplivi na anketo:

 

  • Spletne ankete so podvržene napaki nepokritja: anketo so lahko reševali le tisti, ki imajo dostop do interneta, kar pomeni, da smo izpustili področja, kjer dostopa do spleta nimajo. Takih področij je v Sloveniji manj kot 30%. Uporabniki interneta so mlajši, bolj izobraženi, pripadajo višjemu družbeno-ekonomskemu sloju, med njimi pa je več moških kot žensk.
  • Napaka vzorčenja: V anketo smo zajeli oba spola, vse starostne skupine in vse slovenske regije, vendar se kaže, da so bile nekatere enote bolj opazovane kot druge. Lahko trdimo da anketa ni popolnoma reprezentativna za vso Slovenijo, nedvomno pa je reprezentativna za ženske iz osrednjeslovenske regije, stare med 20 in 39 let.
  • Ker so bili prejemniki ankete pretežno ekološko ozaveščeni ljudje, ki spremljajo aktivnosti partnerjev,  je možno, da rezultati niso reprezentativni za celoten prerez populacije.

 

Ugotovitve:

  • Ljudje v večini doma hranijo do 30 plastičnih vrečk.
  • Ljudje v večini ekološko ravnajo z odpadki in plastičnimi vrečkami
  • Večine ljudi ne moti, da na blagajnah ne dobilo brezplačne plastične vrečke .
  • Večina ljudi meni, da bi morala vlada ukrepati glede plastičnih vrečk.
  • V živilskih trgovinah ljudje pogosteje zavrnejo plastično vrečko kot v neživilskih.
  • Plastične vrečke ljudje uporabijo za različne namene, največkrat za shranjevanje smeti, prenos blaga iz trgovine in shranjevanje.
  • Opažamo problem uporabe plastičnih vreč pri odpadkih, kot so pasji ali mačji iztrebki in plenice.
  • Velika večina ljudi, ki pozna projekt Vrečka na vrečko, ga tudi podpira.

 

Rezultati ankete

Anketo je rešilo 1003 ljudi, od tega 26,82% moških in 73,18% žensk.

 

 

 

Največ ljudi, ki je rešilo anketo je starih med 20 in 39 let, teh je 62,61%. 25,32% ljudi je starih od 40 do 59, ostalo pa so ljudje drugih starostnih skupin (6,58% starih med 0 in 19 let, 5,38% starih od 60 do 79 in 0,1% nad 79 let).


V anketo nam je uspelo zajeti vse slovenske regije. Glede na število prebivalcev v posamezni regiji smo zelo dobro zajeli osrednjeslovensko regijo, saj je anketirancev iz te regije več kot polovica (Ip=0,9). Dobro smo zajeli tudi gorenjsko (Ip=0,6) in obalno kraško regijo (Ip=0,5). Nekoliko slabše so zajete goriška in spodnje-posavska (Ip=0,4), ter koroška regija in jugovzhodna Slovenija (Ip=0,3). Najmanj anketirancev je bilo iz pomurske, savinjske, notranjsko-kraške, podravske ter zasavske regije (Ip=0,2). Pokritost vzorca smo izračunali s pomočjo indeksa pokritosti, kjer Ip=1 pomeni 0,1 % števila prebivalcev v regiji:

 

Ip=((št. anketiranih iz posamezne regije)*1000)/(št. prebivalcev v posamezni regiji 2010).

 

Na vprašanje »Ali ločujete odpadke?« je največ anketirancev (54,14 %) odgovorilo z »vedno«. 33,6 % anketirancev pravi, da odpadke ločuje pogosto, 9,57 % pa jih pravi da včasih ločujejo včasih ne ločujejo. Le 2,09 % jih pravi da odpadke ločuje redko. 0,6 % anketirancev pa odpadke nikoli ne ločuje.

 

Največ anketirancev doma hrani do 30 vrečk (76,27 %).  Manj je takih, ki imajo doma nad 30 vrečk (22,43 %). 1,3 % anketirancev trdi, da doma ne hranijo nobene plastične vrečke.

 

Dobljene ali kupljene vrečke anketiranci najpogosteje uporabijo za shranjevanje smeti (50,55 %), prenos blaga iz trgovine (22,79 %) ter shranjevanje raznih predmetov (16,82 %). Le 1,79 % je takih, ki pravijo, da se jim vrečke doma nabirajo in 1,69 % takih, ki vrečke kmalu odvržejo v smeti. Ostali anketiranci (6,37 %), so poudarili da vrečke uporabijo za več namenov, veliko od njih jih je poudarilo, da z vrečkami ekološko ravnajo, nekaj pa je tudi takih (približno 1 %), ki pravijo, da vrečke uporabijo za pasje ali mačje iztrebke in plenice.

 

Ko smo anketirance vprašali, kakšno je njihovo mnenje glede ukinitve brezplačnih vrečk na blagajnah nekaterih trgovinskih verig, je presenetljivo veliko (kar 79,60 %) ljudi odgovorilo, da jih to ne moti. 11,64 % anketirancev je odgovorilo, da jih to moti, medtem ko je bilo 8,76 % anketirancev do tega neopredeljenih.

Na vprašanje »Kaj največkrat storite na blagajni, ko kupite blago?« je kar 91,43 % anketirancev odgovorilo, da ravna ekološko, kar pomeni, da blago zložijo v vrečko ali košaro, ki jo imajo s seboj (teh je kar 67,5 %), blago odnese v rokah, blago zloži v plačljivo ali brezplačno kartonasto škatlo ali kupi novo okolju prijazno vrečko. 8,17 % anketirancev jih ne ravna ekološko, saj pravijo, da kupijo novo plastično vrečko, vrečko vzamejo pri sadju, ali pa jim prodajalka kljub prepovedi vseeno podari brezplačno vrečko. Ostali pravijo da je njihovo ravnanje odvisno od obsega nakupa.

 

V neživilskih trgovinah, kjer prodajajo tehniko, kozmetiko, oblačila in obutev, kar 34,8 % anketirancev trdi, da pogosto zavrnejo plastično vrečko ob nakupu. 28,32 % je takih, ki plastično vrečko zavrne včasih, 15,35 % pa je takih, ki jo le redko zavrnejo. 13,36 % plastične vrečke nikoli ne zavrne, medtem ko jih 8,18 % trdi, da plastično vrečko v tovrstnih trgovinah vedno zavrnejo.

Kar 84,65 % anketirancev je mnenja, da bi morala vlada ukrepati glede prekomerne porabe plastičnih vrečk. Le 2,69 % anketirancev je proti ukrepanju vlade. Ostali so do tega neopredeljeni.

54,44% anketirancev še ni slišalo za projekt Vrečka na vrečko. 44,17 % anketirancev pozna in podpira projekt Vrečka na vrečko. 1,1 % anketirancev sicer pozna projekt Vrečka na vrečko, a mu je zanj vseeno. Le 0,3 % anketirancev je odgovorilo, da projekta Vrečka na vrečko ne podpira.

 

 


 

 

 

Filmček Vrečke ob Savi (november 2011)

O obsegu problema onesnaževanja s plastiko jasno pričajo brežine naših rek. Zato smo ob tem na teren poslali tudi ljubiteljska snemalca Uršo Kastelic in Damjana Receka, ki sta za Savo med Črnučami in Zidanim mostom posnela nekaj kadrov vrečk na obrežjih in pripravila kratek video z naslovom Vrečke ob Savi, za katerega je avtorsko glasbo napisal soorganizator projekta Marko Orel, mi pa smo ga premierno predvajali na novinarski konferenci projekta, ki se je zgodila 18. novembra 2011.

 

Povezava do videa: http://vimeo.com/32205997

 

 


 

 

 

 

Sistemska urejenost plastičnih vrečk – zadnji podatki (november 2011)

Društvo Ekologi brez meja je po akciji Vrečka na vrečko decembra 2010 skupaj z nekaterimi poslanci podalo predlog Zakona o omejevanju rabe nakupovalnih vrečk. Marca so predlog zakona obravnavali v Državnem zboru. Kljub načelni podpori Vlade do sprejetja Zakona o omejevanju rabe nakupovalnih vrečk ni prišlo. MOP je medtem pripravljal spremembe dveh ključnih uredb s tega področja, Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Uredbo o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Za naš predlog je bila ključna zadnja. Po pripravi časovnice za spremembe uredb je MOP presodilo, da je pot do predlaganega prispevka preko uredb boljša in hitrejša. Predlog Zakona o omejevanju rabe nakupovalnih vrečk je bil tako umaknjen, MOP pa se je ob tem zavezal, da bo predlagane rešitve iz ZOUNV implementiralo v nove uredbe. Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže je bil v javni obravnavi. Iz javne obravnave je MOP prejel jasno sporočilo, da proizvajalci nakupovalnih vrečk in njihova združenja ostro nasprotujejo uvedbi povišane dajatve na nakupovalne vrečke.

 

Razlog: Dajatev na nakupovalne vrečke plačujejo proizvajalci  nakupovalnih vrečk in ob dani gospodarski situaciji bi pomenilo za večji del, predvsem manjših proizvajalcev, preveliko finančno obremenitev in zaprtje proizvodnje. Predlog je torej v tem trenutku zavrnjen s strani gospodarstva. Na osnovi pripomb v javni obravnavi mora torej MOP najprej uskladiti stališča s proizvajalci vrečk in njihovimi združenji. EBM bi pričakoval, da bo MOP obema stranema vsaj enkrat dal priložnost, da soočita svoja mnenja in da skupaj pridemo do konstruktivne rešitve. Glede na to, da smo bili predlagatelj sprememb, bi pričakovali bolj ažurno obveščanje in vsaj več priložnosti za dialog med deležniki.

 

Zagotovo je smer, ki jo predlagamo v našem društvu tudi usklajena s cilji Evropske komisije -  ta je od maja do avgusta 2011 v državah članicah pozivala vlade, naj predlagajo ukrepe za zmanjševanje porabe plastičnih vrečk:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/11/580&format=HTML&aged=1&language=SL&guiLanguage=en

 

Podrobnosti s strani MOP-a: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/dokumenti/embalaza_dajatev_s.doc

 


 

 

 

Informacije, zbiranje ter menjava plastičnih vrečk in plastenk v tednu ETZO

Med tednom ETZO smo v Ljubljani zbirali stare plastične vrečke in plastenke. Plastične vrečke smo zbirali na Stojnicah idej. To so info točke projekta, ki ponujajo informacije o problematiki plastičnih vrečk in kjer je možna menjava plastičnih vrečk za vrečko iz blaga po principu ena vreča plastičnih vrečk = vreča za večkratno uporabo.

 

Stojnica idej je bila postavljena v ljubljanskem BTC City-u, Aleja mladih (18. in 19. novembra 2011) ter na osrednji ljubljanski tržnici na Pogačarjevem trgu (19. in 21.-26. november). Na Stojnicah idej so nam pomagali naslednji prostovoljci:Bojana Tomc, Uroš Kuzele, Nataša Zuljan, Urša Dolinšek, Martin Kastelic, Erika Jež, Katarina Mrvar, Mateja Založnik, Žiga Schafer, Janez Matos in Petra Matos.

 

Na Stojnici idej smo zbrali približno 3.000 plastičnih vrečk, ljudem pa v zameno za prinesen material podarili 300 vrečk za večkratno uporabo.

 

Dnevno pa je Stojnico idej obiskalo približno 30 ljudi, torej vsega skupaj približno 270 ljudi.

 

Plastične vrečke pa smo zbirali tudi na 27. slovenskem knjižnjem sejmu, ki se je med 23. in 27. novembrom zgodil v Cankarjevem domu. Tam so bili v ta namen na vseh štirih vhodih postavljeni koši, kjer pa smo zbrali okrog 1.000 plastičnih vrečk. Torej vsega skupaj okrog 4.000 plastičnih vrečk. Iz zbranih plastičnih vrečk je v tednu ETZO nastajalo in nastalo drevo, ki ga je umetnik The Miha Artnak imenoval Pomlad je sen zime.

 

Letos smo za potrebe umetnikov zbirali tudi plastenke, saj tudi te predstavljajo problem, na katerega velja opozoriti. Pri zbiranju so nam pomagali catering Super d.o.o, KUD Plac in Pizzerija HAM-HAM. Plastenke smo zbirali le kratek čas, dober teden, zbrali pa smo 200 plastenk, kar je bilo dovolj za izdelavo Travnika (Lukatarina).

 


 

 Glavne aktivnosti Vrečka na vrečko v ETZO tednu

Glavni dogodki letošnje izvedbe so se zgodili med 19. in 26. novembrom v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov - ETZO, z namenom opozoriti na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk tudi v Sloveniji.

 

CILJ: V tednu ETZO smo želeli organizatorji projekta sporočilo o pomembnosti zmanjšanja porabe plastičnih vrečk in ustreznega ukrepanja ponovno dnevno predati vsaj 2000 mimoidočim, dolgoročni cilj pa je trajna sprememba navad ljudi in uvedba dajatev na plastične nakupovalne vrečke na sistemski ravni.

 

Iz zbranega odpadnega materiala (vrečk in plastenk) smo med 21. in 25. novembrom ustvarjali, seveda z namenom ozaveščanja.

 

Umetnik The Miha Artnak je ob pomoči kolegov Andraža Tarmana (Rompom) in Erika Vidmarja (Tisa d.o.o.) z oblačenjem odmrlega drevesa v plastične vrečke, ki ga je poimenoval Pomlad je sen zime/Rise of the fall (http://artnak.net/portfolio/pomlad-je-sen-zime/), ponazoril problem plastike v okolju, saj se največ odvrženih plastičnih vrečk v naravi zaplete v veje dreves: »Ob lanskem snegu se je pojavila nova vrsta pošasti. Prilagodila se je ekosistemu, a ker smo v tem letu drastično zmanjšali uporabo plastičnih vrečk, je avgusta letos umrla od lakote. Narava smeti je sicer trdovratna in ni je mogoče kar tako obvladati. Z lahkoto se nam prilagaja, sploh kadar pri našem ravnanju nismo dosledni. Prilagaja se nam v vseh letnih časih in poskuša preko nerazgradljivih plodov vsak dan zasesti še večji prostor pod soncem.«

 

Oblikovalski studio Lukatarina (Luka Mancini in Katarina Mrvar) pa sta letos sodelovala kot ustvarjalca Travnika, sredi katerega je raslo to drevo. Sadila sta pisane in povsem bionerazgradljive cvetlice iz plastenk in s tem opozarjala tudi na ta številčni odpadek.

 

 

 

 

Pomlad je sen zime /The Rise of the Fall (avtor: The Miha Artnak, v sodelovanju z Andražem Tarmanom (Rompom) in Erikom Vidmarjem (Tisa d.o.o.)) na Travniku iz plastenk (avtor: oblikovalski studio Lukatarina), (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 

 

Letos so se organizatorji povezali tudi s Kralji ulice in pripravili zanje dve uspešno izvedeni delavnici izdelave spalnih vreče iz plastičnih vrečk pod vodstvom Barbare Živčić, Ekologi brez meja. Namen je bil naučiti brezdomce, kako si hitro in praktično zastonj sami naredijo spalno vrečo in si tako olajšajo marsikatero mrzlo noč, in to samo iz nekaj plastičnih vreč s pomočjo škarij, likalnika in odeje. Dogodek je bil dobro obiskan, obeh delavnic skupaj se je udeležilo 15 brezdomcev, rezultat vsake delavnice pa je bila ena spalna vreča.

 

 

 Delavnica izdelave spalnih vreč s Kralji ulice (Foto: Roman Šipič, Delo)

 


 

 

Zaključni dogodek v ETZO tednu - 26. november 2011

 

 

Za zaključek osrednjih dogodkov projekta smo pripravili mini ulični plesno-glasbeno-umetniški spektakel, ki smo ga izvedli 26. novembra in na kateremsmo med drugim razglasili zmagovalce fotonatečaja Vrečka na veji in na ogled postavili preko tedna ustvarjene umetnine. Pridružili so se nam številni gostujoči umetniki, ki so predstavljali svoje izdelke iz odpadne embalaže, glasbeniki, improvizatorji in plesalci pa so z nastopi popestrili dogodek.

 

Povabilo na zaključni dogodek: http://artnak.net/2011/11/zakljucna-prireditev-vrecka-na-vrecko-2/

 

Zvezda dneva je bil vsekakor Bagfoot, na katerega sta prva opozorila oblikovalski studio Lukatarina, in ki je ušel z vajeti in ves teden ETZO skrivnostno kradel plastične vrečke in nekam čudno poplesoval. Izvedel je plesni spektakel "Who's BAG?" s prostovoljci in Šolo za nastopanje Bast. Z ultra bombastično/šovdance/plastikfantastik/hiphop/nakupovalno plesno točko je skušal dokazati, da je nakupovanje praznik vseh ljudi. Brez plastične vrečke pa, kot pravi Bagfoot, pravega nakupovanja ni!

 

 

 

Plesni spektakel "Who's Bag" z Bagfootom, plesalci Šole za nastopanje Bast in prostovoljci (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 

Povezava na plesni spektakel Bagfoot: »Who's Bag?« http://www.youtube.com/watch?v=ap_BgomJjhI&feature=youtu.be

 

Številni gostujoči ustvarjalci so na razstavo postavili svoje stvaritve iz odpadnih materialov in tako dokazali, da se z ustvarjalno žilico izdelkom in tudi odpadkom da podaljšati življenjsko dobo:


Anselma, izdelovalnica vsega (ne)mogočega je z modno revijo predstavila pelerine, ki so prispele na prvi Anselmin natečaj Moja pelerina. Vsaka pelerina ima za sabo svojo zgodbo, vse pa so narejene iz recikliranih materialov, vrečk, cerad, blazin, zaves za tuše, itd.

 

 

Pelerine iz natečaja Moja pelerina (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 

 

Arhitektka Tjaša Mavrič je izdelala lično kolekcijo ročno izdelanih unikatnih modnih dodatkov, ki jih predstavlja pod imenom TM priboljški. Reciklirane torbice, denarnice in mošnjički so primerni za vsakega in vsako priložnost.

 

 

 

TMpriboljški (Foto: Žiga Šmidovnik)


Rompom je kolektiv štirih industrijskih oblikovalcev: Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Andraž Tarman in Jurij Lozić so se na zaključnem uličnem dogodku predstavili s produktom Koši za ločevanje odpadkov - Kante's kante. Kante's kante so eksperimentalna materializacija ideje o ločevalnem košu za smeti. Posamezne dele koša, ki so razprostrti po stanovanju, združimo v voziček in odpeljemo do ločevalnega otoka.

 

Izdelava Kante's kante

 

O izdelavi Kante's kante je nastal tudi kratek video posnetek: http://vimeo.com/33747988 


Natan Esku je likovni oblikovalec, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, ilustracijami in oblikovanjem. Na zaključnem uličnem dogodku je predstavil nekaj svojih izdelkov iz odpadkov.

 

Izdelki iz odpadkov od Natana Esku (Foto Žiga Šmidovnik)

 

 

Kulturno ekološko društvo Smetumet skozi spoj umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematizirajo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. Na zaključnem uličnem dogodku so predstavile svoje izdelke iz plastičnih vrečk in kavne embalaže.

 

 

Izdelki od Smetumet (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 

 

Celotno dogajanje so na najboljši način popestrili ritmi DJ-ev Žakpižona in Felis Catusa, gledališka skupina Improleptika (Andrej Težak - Tešky, Boštjan Gorenc - Pižama, Veronika Hana, Dule) je poskrbela za smeh in nepričakovane situacije, raper Kosta pa je dogodku pridal dušo s svojimi globokimi in močnimi besedili. Trije glasni urbani fantje Simpl, Perro in Rudstah (Datura, Nedelaz) pa so pokazali, kaj so v letih vaj po zakloniščih ustvarili. Na ritem so strogo nadzorovano lučali sesekljane zloge. Zaključni ulični dogodek je moderiral športni komentator in novinar Luka Štucin.

 

 

Žakpižon in Felis Catus (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 


Improlektika (Tešky, Veronika Hana in Pižama) (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 

Kosta (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 


Simpl, Perro in Rudstah (Datura, Nedelaz) (Foto: Žiga Šmidovnik)

 

 

Celoten zaključni ulični dogodek pa sta posnela Maja Šest in Luka Dolenc , ki sta nato zmontirala kar dva filmčka z dogodka. Prvi prikazuje Bagfootov plesni spektakel, drugi pa zaobjame celoten dogodek.

 

Program dogodkov si lahko ogledate tudi v programski zloženki.

 

Povezava na filmček z zaključnega uličnega dogodka: v pripravi

 

 

 

 

Od leve proti desni: Luka Štucin, Marko Orel (SRCe), Nataša Zuljan, Luka Mancini in Katarina Mrvar (Lukatarina), The Miha Artnak, Erika Jež (Eco Vitae), Urša Dolinšek (Ekologi brez meja) (Foto: Žiga Šmidovnik)

 


 

Organizatorji projekta

 

 

 

 Nosilec: Društvo Ekologi brez meja

Društvo Ekologi brez meja je neprofitno združenje, ki si prizadeva izboljšati stanje okolja s poudarkom na področju ravnanja z odpadki. To dosega s spodbujanjem sodelovanja ter aktivacije posameznikov in organizacij v njihovem lokalnem okolju.

 

Spletna stran: www.ebm.si

 

 Partner: Društvo Eco Vitae

Društvo Eco Vitae je društvo, ustanovljno leta 2003 s strani študentov varstva okolja Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, ki želijo v slovenski prostor vnesti nove načine zadovoljevanja potreb, ki mnogo manj obremenjujejo okolje. Njihovi glavni področji aktivnosti sta odpadki in promet. Posežejo pa tudi po projektih vode in biodiverzitete. S strokovnim znanjem, ki ga stalno nadgrajujejo, svetujejo in pomagajo nam na poti do okolju prijaznejšega dela in bivanja.

 

Spletna stran: www.ecovitae.org

 

 Partner: The Miha Artnak

Miha je vsestranski umetnik vizualnih komunikacij. Je dobitnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj, kot so Brumen, Golden Drum, nagrada slovenskega oglaševalskega festivala (SOF), Magdalena, ... Sodeluje na številnih razstavah, med katerimi je bila doslej najbolj opazna Grafitarji in Street Art razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Ljubljani. Je soustanovitelj kreativne skupine ZEK in Kraljestva Mir.

 

Spletna stran: www.artnak.net

 

 Partner: Oblikovalski studio Lukatarina

Katarina in Luka sta mlada oblikovalca, ki se najraje lotevata projektov v povezavi z ekologijo, okoljskimi problemi ter projekti na področju kulture. Vzporedno pa razvijata lastne izobraževalno raziskovalne projekte.

 

Spletna stran: www.lukatarina.net

 

 Soorganizatorka: Nataša Zuljan

Nataša Zuljan je vsestransko dekle, ki nam je že lansko leto nesebično pomagala pri organizaciji projekta Vrečka na vrečko.

 

 Soorganizator: Marko Orel

Po funkciji mentor svetovanja za študij v tujini in vodja informiranja. Po duši liberalni jezdec družbenih poljan, ljubitelj pisane besede in predan kreaciji glasbenih vsebin. Idealist, ki verjame v vse dobro in slabo ter realist,ki bo skušal doprinesti delček k izgradnji SRCa.

 

 Pridruženi partner projekta: Študentska hiša SRCe

SRCe je študentska hiša, ki pod eno streho združuje svetovalne in informativne podporne dejavnosti ter možnost začasnega bivanja za študente v stiski.

 

Spletna stran: www.studentska-hisa.si

 


 

 

 Drugi sodelujoči

 

Gostujoči umetniki

 

 Anselma

Izdelovalnica vsega (ne)mogočega. Na modni reviji se bodo predstavile pelerine, prispele na prvi Anselmin natečaj Moja pelerina. Vsaka pelerina ima za sabo svojo zgodbo, vse pa so narejene iz recikliranih materialov, vrečk, cerad, blazin, zaves za tuše...

 

Spletna stran: http://anselma.si/

 

 TMpriboljški

Arhitektka Tjaša Mavrič je izdelala lično kolekcijo ročno izdelanih unikatnih modnih dodatkov, ki jih predstavlja pod imenom TM priboljški. Škarje, likalnik in spretna roka lahko iz nakupovalnih vrečk ustvarijo čisto nove izdelke. Vrečke, ki bi sicer končale svojo pot v smeteh, dobijo novo podobo. Reciklirani TMpriboljški, torbice, denarnice in mošnjički so primerni za vsakega in vsako priložnost.

 

Spletna stran: http://tmpriboljski.blog.siol.net/category/tm/

 

 Rompom

Rompom je kolektiv štirih industrijskih oblikovalcev. Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Andraž Tarman in Jurij Lozić so si ime sprva izbrali zaradi dobre izpeljave s končnico .com, izkazalo pa se je, da zelo dobro povzema njihovo delovno dinamiko, ki je energična, burna, čustvena, kaotična, strastna, a hkrati profesionalna, premišljena in izjemno pozorna na detajl.

 

Spletna stran: http://rompom.com/

 

 Natan Esku

Natan je likovni oblikovalec, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, ilustracijami in oblikovanjem.

 

Spletna stran: http://www.natanesku.com/pages/bio

 

 Smetumet

Kulturno ekološko društvo Smetumet je posledica kritičnega razmišljanja in prevpraševanja problematike odpadkov in odnosa družbe do okolja ter soljudi. Skozi spoj umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematiziramo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. Aktivno, uspešno in vse bolj obširno deluje od leta 2007. So maloštevilen a uspešen, povezan, entuziastičen in energičen tim z inovativnim ter iskrenim pristopom do svojega dela.

 

Spletna stran: http://www.smetumet.com

 

 Improleptika

Improleptika je gledališka skupina, ki zadnjih nekaj let skrbi za improvizirano spontano odersko zabavo občinstva in jih uvrščamo v sam vrh improvizatorjev. Tako festivali kot klubi in mladinski centri so jih sprejeli z odprtimi rokami, veliko pa so nastopali tudi po gledaliških dvoranah. Izhajajoč iz ljubljanskega KUDa France Prešeren, kjer so se kalili v Impro ligi, se vanj še vedno vračajo, mnogi od njih pa še vedno aktivno sodelujejo v tej državni improvizacijski ligi.

 

 Kosta

Kosta MC je eden vidnejših slovenskih predstavnikov hip hop scene. Z rapom se je pričel ukvarjati že leta 1994 v gimnaziji, MTV pa mu je to, še takrat neznano zvrst glasbe v Sloveniji, prikazal do take mere, da je pričel tudi profesionalno rimati. Ljubljančan ostaja družbeno angažiran in kritičen v vsakdanjih tematikah sociale, vprašljive pravne države ter krize današnjih vrednot.

 

Spletna stran: http://www.kostamc.com/

 

 Šola za nastopanje BAST

Šola za nastopanje Bast je plesna šola in šola solo petja za učence, dijake in študente. Poučujejo najpopularnejše plesne in pevske stile: Hip Hop, Jazz, Modern, Break Dance, Rock, Pop in R'n'B. Za javnost organizirajo prireditve, mjuzikle, koncerte ter nastope za televizijo in druge priložnosti v lastni produkciji in v sodelovanju z drugimi. Udeležujejo se festivalov in tekmovanj na državni, evropski in svetovni ravni.

 

Plesalci šole za nastopanje Bast, ki sodelujejo pri plesnem spektaklu »Who's Bad?«: Nejc Osovnikar, Jan Kozina, Nik Kidrič, Nika Gregorin, Ines Gorkič

 

Spletna stran: http://www.bast.si/

 

 Simpl, Perro, Rudstah (Datura, Nedelaz)

Trije glasni urbani fantje, ki na ritem strogo nadzorovano lučajo sesekljane zloge. Že vrsto let pridno vadijo po zakloniščih in z ostalimi artisti dodajajo delčke k mozaiku slovenske hip hop kulture. V nemoralnem in kaotičnem vsakdanu iščejo inspiracijo za preklinjanje in sorodnim dušam ponujajo kratek oddih od gužve na cesti.

 

 Žakpižon in Felis Catus

Žakpižon in Felis Catus sta DJ-a iz ljubljanskega kolektiva Don't make new people. Žanrsko se nerada opredeljujeta, obožujeta pa različne vrste sira, jošk in housa.

 

Drugi sodelujoči

Andraž Tarman, Erik Vidmar, Polonca Štritof, Anita Novak, Urša Kastelic, Damjan Recek, Maja Šest, Luka Dolenc, Žiga Šmidovnik, Tanja Ristič, Luka Štucin, Bojana Tomc, Mateja Založnik, Uroš Kuzele, Martin Kastelic, Žiga Schaffer, Janez Matos, Petra Matos.

 


 

 

 

Podporniki in pokrovitelji projekta Vrečka na vrečko

 

Glavni podporniki in pokrovitelji

 

 Luka Koper – donacija preko sklada Živeti s pristaniščem (http://www.zivetispristaniscem.si/)

Z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali, urejajo pristanišče. Prizadevajo si za čimprejšnje dokončanje priprave Državnega prostorskega načrta, ki ureja prostorsko ureditev in širitev pristanišča, skladno z veljavno zakonodajo in okoljevarstvenimi priporočili. Usmerjeni so v ohranjanje naravnega okolja in sožitje z vsemi lokalnimi partnerji. Prizadevanja za kvalitetno in družbeno odgovorno delovanje Luke Koper bodo tudi v prihodnje predstavljali strokovni javnosti.

 

Spletna stran: http://www.zivetispristaniscem.si/index.php?lang=slo

 

Radio Center - medijski pokrovitelj projekta Vrečka na vrečko

Radio Center je nastal leta 1999 in je prvi slovenski radio z znanjem ter izkušnjami tujih radijskih postaj na področju glasbe, informativnih in zabavnih vsebin. Leta 2004 se je začel širiti preko meja lokalne skupnosti, danes pa je prepoznaven kot urbana radijska postaja nacionalne pokritosti. Radio Center in njegove moderatorje – Polono Požgan & Saša Pappa, Štefka Bratkoviča, Špelo Močnik, Tejo Kralj in Sebastijana Matula; dnevno posluša preko 100 000 poslušalcev širom celotne Slovenije, v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 pa je prejel nagrado Viktor popularnosti za najbolj priljubljeno radijsko postajo.

 

Spletna stran: http://www.radiocenter.si

 

 Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. -  prostor za dogodke, stojnice in skladišče

Podjetje, ki se ukvarja z urejanjem in čiščenjem javnih tržnic, javnih parkirnih površin in vzdrževanja občinskih cest.

 

Spletna stran: http://www.lpt.si/

 

 Drugi podporniki - material ali storitve

Planet Siol.net

Printam.si

Prozvok d.o.o. in Proprom

Tempora

Tisa d.o.o.

Robert, urednik pričesk

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)

BTC City

Ekoteka d.o.o.

Pro Commerce d.o.o.

Si.mobil

Kralji ulice

Cankarjev dom

Snaga d.o.o.

Mestna občina Ljubljana (MOL)

Super d.o.o.

Pizzerija HAM-HAM

KUD Plac

 

 


 

 

Povezave:

 

Gradivo za medije: http://ebm.si/p/vnv2011/Gradivo_za_medije_VNV_26112011.pdf

Programska zloženka: ebm.si/p/vnv2011/VNV2011_programska_zlozenka.pdf

Info zloženka: ebm.si/p/vnv2011/VNV2011_info_zlozenka.pdf

 

Predstavitve iz novinarske konference:

Predstavitev Vrečka na vrečko (Urša Dolinšek): http://ebm.si/p/vnv2011/Preza_Ursa.pdf

Predstavitev Odpadki v slovenskem morju (Evo Vitae): http://ebm.si/p/vnv2011/Preza_EV.pdf

Predstavitev Anketa (Nataša Zuljan): http://ebm.si/p/vnv2011/prezentacija2011_anketa.pdf

Predstavitev sodelujočih umetnikov (The Miha Artnak): http://ebm.si/p/vnv2011/prezentacija2011_artisti.pdf

 

Fotografije z zaključnega dogodka (Žiga Šmidovnik): https://picasaweb.google.com/SciFi.punk/Zakljucna

http://artnak.net/2011/11/even/

 

Še več posnetkov Bagfoot-a:

http://www.youtube.com/watch?v=IWZXPwemH7g&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=gLXoM-gfheI&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=-21JO92zYAg&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=1HMIRzTsC8s&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=xLVvoV4BbSI&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=tnXmraqpR1w

 

Več o tednu ETZO: http://www.ewwr.eu

 

FB Vrečka na vrečko: http://www.facebook.com/pages/Vre%C4%8Dka-na-vre%C4%8Dko/174594682550592

FB Bagfoot: http://www.facebook.com/people/Jaz-BagFoot/100001755499249