Preporod servisnih mrež
Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) je eden najhitreje rastočih odpadkovnih tokov v Evropski uniji. Leta 2020 naj bi presegel 12 milijonov ton. Ker gre za nevarne odpadke, zakonodaja zanje zahteva ločeno zbiranje in ustrezno predelavo. A so nedavne raziskave odkrile, da je neustrezno ravnanje z OEEO v EU precej večji problem, kot se je zdelo. Desetkrat več te opreme je nelegalno predelane in odstranjene znotraj EU, kot pa nelegalno izvožene. Kljub temu je izvoz v dežele v razvoju problematičen, ker oprema konča na neurejenih odlagališčih in predstavlja veliko grožnjo okolju in zdravju.
Foto: http://www.cwitproject.eu/
Če želimo zares prekiniti naraščanje teh odpadkov, bo potrebno temeljito spremeniti poslovne modele proizvajalcev in naprave same. Predvsem pa bomo uporabniki morali odločno zahtevati, da v opremo ne vgrajujejo načrtovane zastarelosti. To je že pred leti odkril Sepp Eisenriegler, ustanovitelj servisne mreže električne in elektronske opreme RUSZ (Dunaj), kjer med drugim brezposelne usposabljajo za serviserje električnih in elektronskih naprav. Izjemni odsežki RUSZ v 16 letih: za nedoločen čas je zaposlitev našlo 300 dolgotrajno brezposelnih oseb, 15.000 ton naprav ni končalo med nevarnimi odpadki. S tem so preprečili emisije zajetne količine toplogrednih plinov ter napovedali preporod tovrstnih servisnih mrež. V Avstriji jih je danes pet.
Ideja o ustanovitvi RUSZ se je porodila, ko je potreboval popravilo pomivalnega stroja. Serviser mu je priporočil, naj raje kupi novega in mu za svoj obisk in nasvet zaračunal 124 eur. Takrat se je odločil, da ustanovi drugačno servisno mrežo, saj mu je postalo jasno, da so se serviserji spremenili v podaljšek prodajne službe proizvajalcev. Odkril je, da proizvajalci namenoma izdelujejo naprave slabše kvalitete, ki jih ni možno ne odpreti, ne popraviti. Mobilni telefoni in prenosni računalniki imajo vdelane baterije. Sodobnih hladilnikov ni mogoče popravljati. Še skoraj polne kartuše nam sporočajo, da so prazne.
Ko je leta 2011 dokumentarni film The Light Bulb Conspiracy razkril namenoma vgrajene ‘napake’ v izdelkih, je Eisenriegler uspel za temo načrtovane zastarelosti navdušiti avstrijske medije. Kronenzeitung je ugotovil, da zaradi načrtovane zastarelosti vsak Avstrijec letno izgubi 1.700 eur. Poceni pralni stroji imajo pogosto ‘kak slabo pritrjen vijak’, najpogosteje pa odpovejo amortizerji. Pralna enota je sestavljena iz nosilcev, cevi in bobna, stane pa skoraj toliko kot nov pralni stroj. Ko je RUSZ leta 1998 nastal, je bila povprečna življenjska doba teh aparatov 12 let, danes redko kateri zdrži več kot 6 let. Servisna mreža ponuja tudi nadgradnje pralnih strojev, s katerimi staremu aparatu podaljšajo življenjsko dobo ter znižajo porabo vode in energije. Iz energetskega razreda D ga lahko spremenijo v razred A. Eisenriegler na sploh odsvetuje kupovanje novih naprav zgolj zaradi energetske učinovitosti, saj bi se nakup povrnil šele v 20 letih.
Za svoje delo je prejel vrsto okoljskih nagrad. RUSZ je eden od ustanoviteljev evropske krovne organizacije socialnih podjetij RREUSE in bil štiri leta njen predsednik. Svoj pogled na nove poslovne modele, servisiranje EEO ter prednosti, ki jih prinaša za okolje in dužbo, bo predstavil na Konferenci o krožnem gospodarstvu, 3. novembra 2015 na Brdu pri Kranju.
Članek je povzet po:
· Refurbishment of repair services
· Huge jump in illegal WEEE exports
