Praznikov je za nekaj časa nepreklicno konec, ob tem pa se marsikomu poraja vprašanje, kako zlomka nam je uspelo pridelat tolikšno količino hrane, ki zdaj postava po hladilniku in shrambi. Zaradi prenasičenosti ali morda samo zato, ker na pogled ni več taka kot prvi dan jo ljudje odpišemo in strpamo v odpadke. Tako poskrbimo za to, da vsako leto na naših krožnikih ostane okoli 40 000 ton hrane, kar je približno 360 kg za vsakogar od nas. Od tega je kar ¼ odvržene hrane nedotaknjene. Izbrskali smo nekaj nasvetov, kako lahko koristno uporabite ostanke prazničnega obilja in preprečite nastajanje nesmiselnih odpadkov. Potrebujemo le malo dobre volje, časa in ustvarjalne žilice. Kot vedno!
Čokoladne figurice
Začnemo lahko z izdelavo okusnih ponovoletnih mafinov iz čokoladnih (votlih) božičnih figuric. Ko so prazniki mimo, ponavadi ne ponujamo več čokoladnih božičkov, miklavžev in sneženih mož. Odvijemo jih iz alu-folije in stopimo v vodni kopeli. Dodamo nekaj jedilnih žlic sladke smetane. V maso zamešamo koruzne kosmiče, mešamo in nato odlijemo v kalupe za muffine ter potresemo s kokosovo moko. Na 200 gramsko čokoladne figurice potrebujete 120 gramov koruznih kosmićev, 50 gramov kokosove moke ter 1h ležalnega časa, da se masa strdi.
Foto: Pressebild.de/Bertold Fabricius
Čokoladni rjavček oz brownie
Pri tem receptu iz čokoladnih figuric lahko učinkovito porabimo vse zaloge masla, jajc in orehov, ki smo jih nakupili za potico. Pečico pripravimo in jo nekaj časa pred pečenjem nastavimo na 200 stopinj. Potrebujemo 200 g čokoladnih figuric, 250 g masla, 250 g sladkorja, 1 žlico vanilijevega sladkorja, 300 g orehov, 4 jajca, 200 g moke, presejane z 1 žličko pecilnega praška, sol, kakav za posip. V dobro zob najprej razberemo orehe, odstranimo morebitne ostanke lupin. Orehe pustimo v čim večjem kosu – užitek je preverjeno boljši. V vodni kopeli stopimo čokolado, maslo in sladkor pa penasto zmešamo. Dodamo jajca in zmešamo. Sledi umešavanje rahlo ohlajene čokolade. V maso dodamo še moko s pecilnim praškom, zmešamo in solimo, dodamo vanilijev sladkor in orehe (zmešajmo toliko, da ne bo več grudic moke). Pekač obložimo s peki papirjem, namažemo z maslom. Po 30 minutah prebodemo in z zobotrebcem preverimo, ali je kolaček že pečen. Če še ni, pečenje podaljšamo za nekaj minut. Ohlajen biskvit potresemo s kakavom (ali mrvicami, kokosom, oreščki, rozinami, bonbončki, ki so nam ostali od prejšnjega večera) in narežemo na kocke.
Foto: savvydietitian.com
Posušeno biskvitno pecivo
Tudi pecivo, kot so medenjaki, biskvit in marmorne kolače ki so se nam je posušili, lahko pripravimo kot čisto svežo sladico. Narežemo jih na kocke, zmešamo skupaj z dvema jajcema, zalijemo z 2 dl mleka ter primešamo narezane mandlje. Vse skupaj 30 minut pečemo pri 180 °C.
Če se to zdi prekomplicirano, potem lahko zadevo poenostavimo in si pomagamo s sadjem iz kompota ter sladko smetano. S sadjem obložimo izsušeno pecivo, polijemo ga s sokom iz kompota ter okrasimo s sladko smetano.
Stare kekse (ki jih nikoli ne zmanjka) premažemo z vikikremo, kislo ali sladko smetano, nanj položimo bananin kolobar ter nanj ponovno položimo keks, da nastane sendvič.
Vir: kulinarika.net
Zelenjava in sadje
Ostanki zelenjave so idealni za ponovno uporabo v juhah, sadje pa je izredno okusni kot dodatek v jogurtih, skuti ali kot priloga sirom. Sir in zelenjavo lahko uskladiščimo kar v olju in na ta način podaljšamo shranjevalni čas za en teden. Če nam je ostalo še kaj krompirja in nimamo kruha, lahko spečemo krompirjev kruh. Za prirpavo slednjega potrebujemo še navadno moko, ki jo mešamo 1:4. Neposredo iz ostankov krompirja pa pripravimo pire krompir, juho ali piškote.
Vir foto: thedailygreen.com
Ste za krompirjeve piškote?
Za juho in pire smo prepričani, da veste kako in kaj, kaj pa krompirjevi piškoti? Potrebujemo 400g krompirja, 125g moke, 40 g masla ali margarine, 40g naribanega sira, sol in olje. Olupimo krompir in ga narežemo na kose. Krompir skuhamo v soljeni vreli vodi 20 minut. Vodo odlijemo, krompir pa zmečkamo v pire. Krompirju dodamo moko, maslo in jih zmešamo z vilico. Krompirjevo testo zvaljamo na 1 cm debelo. Z modelčkom za (okrogle) piškote ali kozarcem izrežemo kolute in jih polagamo na pladen. Nato piškote popečemo v ponvi na par kaplicah olja ali še bolje – kokosove masti. Popečemo jih na obeh straneh, da postanejo zlato rumeni. Popečene piškote položimo na pekač in jih potresemo z naribanim sirom (tudi ta naj bo ostanek – primeren je kateri koli sir). V predsegreti pečici na 180 stopinj jih pečemo 2 minuti.
Vir foto: cavecibum.blogspot.com
Ribe in meso
Pri ostankih, kot so meso, klobase ali ribe, nastopi težava hitre pokvarljivosti. Tovrstne ostanke je zato najbolje uporabiti kot sestavine za pripravo drugih jedi in kot dopolnilo ostalim jedem. Prekajenega lososa lahko postrežemo v omaki za testenine ali vroče juhe, meso in klobase pa se priležejo v enolončnicah, juhah, na picah oz. mesnih omakah. Sveže meso iz ostankov prazničnih večerij je možno ponuditi narezano na rezine in popečeno na kruhkih ali v solati, predpogoj pri tem je seveda, da smo meso hranili na hladnem.
Ko pa se na hrani začnejo pojavljati značilne vonjave in tvorit plini, ki izbočijo plastične pokrove na neprodušnih posodah, ali ko pridobi hrana neobičajno barvo, se obarva sivo oz. razvije plesni, je hrano treba vreči stran. Posebej problematične so plesni in njihove nevidne korenine – hife, ki se razrastejo po substratu, se pravi po hrani, in tvorijo micelij – ta pa tvori strupe. Od plesnivih hran lahko uporabimo samo npr. marmelado, če ji odstanimo zgornjo tretjino.
Vir foto: reason.com/blog
So izdelki s pretečenim rokom uporabe pokvarjeni?
Pri homogeniziranih jogurtih in smetani prepoznamo, da so pokvarjeni v trenutku, ko opazimo, da je emulzija razpadla na dva dela, in sicer na vodno in maščobno fazo. Pri nehomogeniziranih mlečnih izdelkih pa pride do zgodnejše ločitve vodne in maščobne faze, zato je potrebno izdelek samo premešati in to ne pomeni, da je pokvarjen. V glavnem si lahko pri ugotavljanju užitnosti izdelka pomagamo s svojimi čutili, saj naš nos in jezik zagotavljata boljše rezultate kot pa datum uporabnosti živila. Kdor se ravna po datumu uporabe, ki je odstisnjen na embalaži, ravna pravilno. Vendar je pri tem potrebno poudariti, da je to datum, ki zagotavlja najkrajšo predvideno uporabnosti živila. Živilo je običajno še vedno užitno tudi v kratkem roku (teden ali celo več) po tem datumu.
Drugače pa moramo ravnati, ko imamo opravka z mesnimi in ribjimi jedmi, pri katerih se moramo več ali manj dosledno držati rokov. Baktrije v kuhinjo lahko širimo tudi samo, če meso predolgo pustimo v hladilniku. Torej je bolje meso, ki mu bo ravnokar potekel rok uporabe, speči in ga tako ohraniti užitnega za vsaj še nekaj dni.
Čokolada velja za manj občutljivo skupino pokvarljivih izdelkov. Vse čokoladne kroglice, dobre može, parklje, čokoladne kroglice, smrekice in podobno lahko stopimo v vodni kopeli in nalijemo v kalupe. Praline potem ponudimo ob veliki noči ali kar za valentinovo. Čokoladne praline lahko obogatimo tako, da jim primešamo drobljene orehe, pinjole, lešnike, rozine ipd.
Evri v smetnjakih
Skoraj 60 % zavržene hrane predstavlja sadje, zelenjava ter pekovski izdelki. Na leto v Sloveniji zavržemo 12 800 t hruha, 5400 t mesa in rib, 2200 t jogurta in mlečnih napitkov, 1000 t čokolad in sladkarij, 600 t oz. 10 milijonov jajc ... Seveda vse to stane! Z zavrženim kruhom leti v koš tudi 19 milijonov €, z zavrženim mesom in ribami 32 milijonov €, z jogurti 9 milijonov €, s čokolado 10 milijonov €, z jajci pa 2.3 milijonov €. Svojo ceno pa plača tudi okolje, saj med posledice neodgovornega ravnanja s hrano onesnažujemo prst, podtalnico, reke, jezera in morja. Vsaka tona hrane, ki konča v smeteh, proizvede 4,5 tone emisij CO2, kar pomeni, da hrana, ki jo v enem dnevu zavržemo v Sloveniji, prispeva 4.400 ton emisij CO2! Za primerjavo: promet v Sloveniji dnevno povzroči nastanek 15 000 ton emisij CO2!
Vir: greenblizzard.com
);
;
.