Slovenija je zasluženo priljubljena destinacija turistov z vsega sveta. K nam pridejo zaradi narave, kulture, športa, zgodovine in
drugih razlogov, skupnega pa imajo nekaj drugega. Tako kot mi prebivalci imajo turisti svoj okoljski odtis, ki pogosto večkrat
preseže tistega od domačinov. Na primeru Bleda smo poskusili kvantificirati to razliko.
En pogleda na graf števila nočitev in količine mešanih odpadkov skozi čas potrdi razliko. Poleti je precej več turistov in odpadkov, število domačinov pa se seveda bistveno ne spreminja. Kakšen delež, koliko "krivde" lahko torej pripišemo turistom?
Na občini imajo tudi podatke o prodanih parkirnih listkih, ki so posredni pokazatelj števila dnevnih gostov. A hiter izračun
regresijske krivulje pokaže, da veliko večino nihanja odpadkov razloži nihanje v številu nočitev. Pri nadaljnji analizi smo zato izpustili parkirnine. Da bi lahko primerjali število prebivalstva in število nočitev gostov pa smo prebivalce pomnožili s številom dni v mesecu. Tako smo dobili primerljiva podatka: nočitev gosta in nočitev domačina.
Nekaj statistike in preverjanja kasneje so rezultati jasni. V zadnjih letih na turiste odpade med 20-40 % vseh nastalih mešanih odpadkov v občini Bled. Ali povedano drugače, po tem modelu turistične nočitve povzročijo med tretjino in dobro polovico več mešanih odpadkov kot nočitve domačinov. To potrjuje že dolgo znano dejstvo, da bo v tem sektorju potrebnega še veliko dela, da bo odpadkov manj in da bodo bolje ločeni. Letošnji svetovni dan turizma, ki ga praznujemo konec meseca, ima tudi zaradi takih spoznanj temo "Premislimo turizem" — kako poskrbeti, da bo primarno služil ljudem in okolju ter tako postal tudi bolj odporen.