Avtor: Mihaela Anclin, svetovalka pri UPI - ljudska univerza Žalec, dne 8. november 2022, 16:11

Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov so v zadnjem času postali sestavni del mnogih političnih področij in sektorjev, tudi izobraževanja. Teoretično tako obstaja precejšnja volja, da se doseganja teh ciljev lotimo, izvedba v praksi pa je težavna in počasna - zgolj zavedanje o nujnosti ukrepanja ni dovolj. To opažamo tudi na področju izobraževanja odraslih, kjer se trajnostni razvoj vpleta v različne oblike izobraževanja in usposabljanja (delavnice, dogodki, študijski krožki, Teden izobraževanja za trajnostni razvoj), v regijske (LAS projekti), nacionalne (Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju) in mednarodne projekte (Erasmus+: Going back to green future, Čezmejno trajnostno zavezništvo).

Srečanje Čezmejnega trajnostnega zavezništva na Švedskem, september 2022 (Foto: Carmen Lange)

Ponudba in izvajanje teh programov pa seveda ne zadošča, če želimo zaobjeti več cijev trajnostnega razvoja. Koncept trajnosti je potrebno vključiti tudi v druge vidike delovanja organizacije za izobraževanje odraslih kot take: torej v njeno vodenje, upravljanje in učno okolje - če želi biti zgled svojemu okolju, če želi biti promotor trajnostnih vrednot in če želi podpirati rast svojih učečih se kot okoljsko in družbeno odgovornih ter usposobljenih državljanov. Raziskave, zaključki konferenc in rezultati projektov žal kažejo, da organizacije njihovemu angažmaju in zavezam navkljub ostajajo brez ustreznih smernic, kako delovati, da bi njihovo ravnanje sistematično in celostno upoštevalo trajnostne usmeritve. V zadnjem času se sicer nekateri projekti lotevajo tega izziva, vendar konkretnih rezultatov še ni objavljenih.

Dejstvo je, da se v okviru izobraževanja odraslih za trajnostni razvoj najprej potrebuje jasnost samega koncepta in boljša sistemska umeščenost, kot je trenutna: za prepoznavanje (izobraževalnih) potreb odraslih, za financiranje in za oblikovanje ter izvajanje aktivnosti oziroma programov. Dobrodošel bi bil tudi skupen interdisciplinaren okvir/nabor programov, kompetenc,  metod in še česa s tega področja, ki je izjemno široko in kompleksno. Vse to postavlja pred organizacije in izobraževalce odraslih nove in zahtevnejše izzive (npr. uvajanje inovativnih pristopov, metod, kot je terensko delo, eksperimenti, igre, izkustveno učenje ...), zato je pomembno, da so deležni zadostnega usposabljanja in pridobivanja trajnostnih kompetenc. Šele resnična opolnomočenost tako na osebni ravni kot na ravni organizacije izobraževalcem omogoča kakovostno promotorstvo trajnostnega razvoja in razvoj teh kompetenc tudi pri udeležencih izobraževanja odraslih. Ne pozabimo namreč, da gre pri vsem tem tudi za vzgajanje ljudi, skozi trajnostne vsebine si izobraževalci odraslih prizadevajo, da ljudem približajo vrednote, vedenje in življenjske navade, ki so potrebne za zagotovitev trajnostne prihodnosti ter razvoj odgovornega odnosa do samih sebe, drugih in okolja.

Če pogledamo z nacionalne na lokalno raven, naj organizacije za izobraževanje odraslih najprej same pri sebi ocenijo, ovrednotijo, koliko so trajnostne, v kolikšni meri izvajajo trajnostne vsebine, saj bodo lahko kasneje na tej podlagi načrtovale in vpeljevale izboljšave v svoje sisteme. Prav je, da se pri tem zavedajo svojih prednosti, ki jih lahko pri tem izkoristijo: imajo neposreden dostop do različnih ciljnih skupin, skrbijo za stalno strokovno spopolnjevanje svojega kadra, so prilagodljive in fleksibilne, prepoznavne v lokalnih okoljih in vpete v široke partnerske mreže.

LAS SSD projekt: Manj olja, več okolja, junij 2022 (Foto: Samo Sadnik)

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je najučinkovitejše, če sodelujemo vsi skupaj: posamezniki s prilagajanjem življenjskega sloga, organizacije z izvajanjem trajnostnega upravljanja, vlade in lokalne skupnosti z omogočanjem podpornega okolja, da vsi skupaj postanemo bolj trajnostno naravnana družba. Kajti: Nihče od nas ni tako pameten kot smo lahko mi vsi skupaj (Ken Blanchard).

Mihaela Anclin, svetovalka pri UPI - ljudska univerza Žalec (foto: UPI)

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.