Bolj domišljavo bi težko začel zapis, saj ne zbiram ptičjih kosti, nisem spod mogočnega hrasta, orakeljsko pishoaktivnih vulkanskih razpok pa v Sloveniji tudi že dolgo nimamo. A če je kaj značilnega za človeški rod, je to beganje za redom in siljenje sveta v vedno bolj predvidljive okvirje. Dodamo še odpor do sprememb in počasnost ustvarjenih sistemov, pa o prihajajočem letu ni več težko napovedati česa smiselnega.
Na "našem" podpodročju okolja ni nič drugače. Navkljub napredku in večim zmagam v 2022 se celokupno stanje še vedno slabša in zahteva večjo radikalnost ukrepanja na vseh ravneh. V 2023 nas čaka več pomembnih globalnih srečanj, vrhov; od podnebnih do plastičnih in drugih. Na evropski in domači ravni cel kup nove zakonodaje. Ali bodo ti okvirji zadostni ne bomo vedeli še več let.
Letos bo Indija prehitela Kitajsko po številu prebivalstva, ljudje se bodo pa še naprej pritoževali, da nas je preveč, čeprav je inducirano potrošništvo in hitenje tisto, kar nam uničuje planet — ne število ljudi samo po sebi. Morebitne zaostritve vojno-energetsko-draginjske krize bodo posledice le omilile.
Največji industrialci si bodo še naprej prizadevali za ohranitev statusa quo, business as usuala, in nas z malenkostmi poskušali prepričati, da delajo dobro. Petrokemična industrija bo še vedno vlagala trud v potrojitev količin proizvedene plastike v naslednjih desetletjih, čeprav je jasno, da za tem ni realnih potreb. Več velikih tekstilcev (Hugo Boss, Tommy Hilfiger, H&M, LVMH) je za letos napovedalo odpiranje lastnih centrov za popravila in ponovno prodajo oblačil, kar je seveda pohvalno. A brez zmanjšanja rastočega števila kolekcij in spodbujanja hitre mode, bodo taki ukrepi le pljunek v ocean. Na srečo v 2023 pričakujemo tudi regulativne ukrepe na področju boljše zasnove izdelkov in zelenega zavajanja, ki ga je Evropska komisija prestavljala že od začetka mandata. Hkrati seveda ne smemo metati celotne industrije v isti koš in si lahko obetamo tudi resnično pozitivne inovacije, še več povezovanja pionirjev ter prepletanja razvojnih vizij zelenega in digitalnega.
Celo leto bo potekalo tudi piljenje nove evropske uredbe o embalaži in odpadni embalaži, ki prinaša dobrodošle cilje za ponovno uporabo in polnjenje, preprečevanje, recikliranje ločeno po sektorjih, vključno s spletnimi trgovinami. Določa minimalne standarde za sisteme ponovne uporabe in ločeno za kavcijske sisteme — ki jih za pijače v plastenkah in pločevinkah tudi naredi obvezne. Za priprave na uvedbo v Sloveniji je to dobra novica, v letošnjem letu pa si najbrž lahko obetamo le dodatne študije in nekaj zakonodaje. Precej bo odvisnega od odločitve Ustavnega sodišča glede nekaterih členov Zakona o varstvu okolja in obliki proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki se bo iz tega na koncu rodila. Bo to končno leto, ko odpravimo embalažno krizo vsaj kar se tiče neprevzemanja odpadkov?
V Sloveniji se bo najbrž nadaljeval trend primerjalno nizkih ambicij in čakanja na ukrepe iz evropske ravni. V Bruslju pa bodo zadeve tekle v četrti prestavi; gre za zadnje leto mandata, ko poskuša komisija nadoknaditi zamujeno (in obljubljeno), kar pa pomeni, da bo slej kot prej nekaj napovedanih rešitev izpadlo. Lani se je to zgodilo iniciativi za zmanjšanje nenamernih izpustov mikroplastike v okolje, slabo pa kaže tudi za nekatere predpise na presečnem področju kemikalij in zdravja. Kaj pričakovati od naše vlade, ki ima za sabo že slabo leto ogrevanja, je težko reči. Dvomim, da se ne bo obdržala, reorganizacija ministrstev pa ima lahko tako pozitivne kot negativne posledice z vidika učinkovitosti dela. Nadaljnje širše vključevanje drugih deležnikov bo dobrodošlo, delo bo npr. začel podnebni svet, smiselnost pa bomo lahko ocenjevali že v istem letu ob sprejemanju nove podnebne zakonodaje.
Še ena stalnica je, da se bomo NVO še naprej trudili, da naše delo dolgoročno ne bi bilo potrebno. In da potencialnim vmesnim katastrofam in pesimizmu navkljub pokažemo, da se veliko stvari da narediti bolje in prej ter da je proaktivnost boljša od obupa.