Navdušenje nad tehnologijo prej ali slej trči ob dejstvo, da je elektronskih odpadkov enostavno preveč. Težko je ignorirati tone odpadkov, ki jih je treba na odpadih (seveda daleč stran) sortirati, rezati, topiti in se pretvarjati, da kakšna reč se pa res še enkrat uporabi ali reciklira. Zagovarjava dejstvo, da se da tudi elektronske naprave uporabljati (čim) dlje.
Maruša sicer obožuje nove naprave, ki so sodobnejše in privlačnejše tudi zaradi novih oblik in barv, ampak ima v resnici srečo, da se tudi na materialne stvari z lahkoto naveže in se jih zato zelo težko znebi.
“Tablico sem sama sebi podarila za darilo leta 2013, ko sem diplomirala. V vmesnem obdobju sem že pozabila nanjo, zdaj spet navdušeno ugotavljam, da zame še vedno deluje dovolj dobro. Ne predstavljam si, da bi jo zamenjala, ker me nanjo veže osebna prelomnica, čeprav je devet let za takšno napravo že cela večnost. Pri življenju jo ohranjam z rednim vzdrževanjem, tj. še vedno nameščam varnostne popravke, kljub dejstvu, da ne zmore več najnovejšega operacijskega sistema.
Osebni računalnik je star leto manj, telefone pa zamenjam pogosteje, priznam, na približno tri ali štiri leta. Tolažim se z dejstvom, da lepo ohranjene naprave vedno prodam ali podarim naprej. Prejšnji telefon je pristal v rokah dijakinje, ki si je močno želela iPhona in zanj varčevala nekaj let. Pred meseci sem govorila z njenim očetom, ki ji je za darilo podaril menjavo baterije, sicer pravi, da telefon še vedno deluje brezhibno.”
Anže se pri podaljševanju življenja elektronskih naprav poslužuje še ene taktike. Prijateljem in znancem svetuje in jim pomaga vzdrževati njihove naprave.
“Količina prenosnikov, ki sem jim zamenjal trde diske z SSD-ji in jim dodal nekaj pomnilnika, se meri v desetinah. Ja, disk in star pomnilnik sta potem odpadka, a prenosnik, ki bi sicer bil le še za v smeti, tako dobi nov veter v jadra in lahko lastniku dobro služi še kar nekaj let. A tu se pomoč še ni končala, saj sem potem, ko sta bila SSD in pomnilnik premalo za novejša Okna, na te računalnike nameščal lahke distribucije Linuxa. Te so spet pohitrile delovanje in napravam podaljšale življenjsko dobo.
Ta trenutek vem za vsaj tri ali štiri računalnike, ki so stari vsaj deset, 15 let in mirno opravljajo svoje delo kot naprave za brskanje po spletu, e-bančništvo in ostale nezahtevne naloge. Res je noro, kaj vse lahko iz stare strojne opreme iztisneš, če ji daš dihati z operacijskim sistemom, ki ne poje vseh zmogljivosti. Računalnik, ki bi pod Okni za prižig potreboval minute, kar naenkrat s postelje skoči v sekundah, programi se hitro odpirajo in internet laufa. Še največja prepreka je ta, da ljudi navadiš na nov operacijski sistem, a še to se da z nekaj potrpljenja.”
Vse prebrano se zdi kot kaplja v morje, pa morda še kaplja ne, a je bolje kot nič! Vseeno se ne moreva izogniti dejstvu, da je trenuten sistem proizvodnje in potrošništva zabavne elektronike hudo nagnjen k temu, da v njegovi brazdi ostaja preveč odpadkov. Aja, so pa proizvajalci telefonov ukinili napajalnike v škatlah in cel svet jim je zaploskal. No, mogoče je tudi to spet bolje kot nič!
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.