Avtor: Žaklina Žnajder, dne 7. september 2020, 16:09

Cigaretni ogorki so najbolj onesnažujoča plastika na svetu in bi morali postati družbeno nesprejemljivi kot odpadek v naravi.

Vsako leto na svetu proizvedemo okoli šest bilijonov (tisoč milijard) cigaret, več kot 90 % jih vsebuje filtre iz plastičnih vlaken. V povprečju se dve tretjini cigaretnih ogorkov vsako leto vrže v okolje, kjer izpuščajo nikotin in težke kovine, preden se spremenijo v mikroplastično onesnaženje in le približno tretjina jih pristane v zabojnikih. 

Kako to vemo? Cigaretni ogorki so najštevilčnejši odpadek, ki ga prostovoljci poberejo ob obali, pravijo v organizaciji Ocean Conservancy, ki od leta 1986 organizira globalne akcije čiščenja plaž. V tem času so njihovi prostovoljci s plaž pobrali že več kot 60 milijonov ogorkov. Več kot milijardo pa jih želijo v mreži Let’s Do It World zbrati letos v sklopu kampanje “The Cigarette Litter”, ki se je začela 25. julija in bo dosegla vrhunec na svetovni dan čiščenja, 19. septembra 2020. Tudi Ekologi brez meja sodelujemo pri tej akciji s popisom blagovnih znamk, med katerimi verjamemo ne bo manjkalo tudi “ta slavnih” iz tobačne industrije. 

Cigaretni ogorki na plaži (foto: Maurizio Distefano / Alamy stock photo).

Kljub svoji majhnosti in neškodljivosti na prvi pogled, zaradi svoje prisotnosti v okolju v precej velikih količinah predstavljajo resno grožnjo. Da se ta vlakna razgradijo, pa je potrebnih tudi več desetletij. Zakaj jih kljub tem dejstvom kadilci ležerno vržejo na ulico ali skozi okno?

Raziskava izvedena s strani KAB (Keep America Beautiful) je pokazala, da 77 % ljudi v ZDA ne razmišlja o cigaretnih ogorkih kot o smetenju. Med drugim je po ocenah Keep Britain Tidy prepoved kajenja v Veliki Britaniji v notranjih prostorih povzročila povečanje cigaretnih ogorkov na ulicah ter v bližini kavarn in barov za 43 %. Nekatere države, na primer Kalifornija je na reševanje problema reagirala z uveljavitvijo denarnih kazni za odmetavanje ogorkov v javnosti, toda ljudje še naprej mečejo cigaretne ogorke na cesto, v parke, jarke in druga mesta v njihovi skupnosti. 

Morda se kadilci zavedajo, da s kajenjem škodujejo lastnemu telesu in naš namen ni moraliziranje o škodljivosti kajenja. Pa vendar se posledice cigaretnih ogorkov v okolju dotaknejo vseh nas, kadilcev ali ne. Ogorki namreč vsebujejo visoke koncentracije nekaterih strupenih in nevarnih kemikalij (en cigaretni filter jih vsebuje več kot 150), ki zaužite ubijejo marsikatero žival. Predvsem preko morske hrane pa pristanejo tudi v naših telesih. 

Veliko organizacij in prostovoljcev je prevzelo pobudo k večjemu ozaveščanju tega problema. Med njimi so prostovoljci LeoNotHappy (posvečen Leonardu DiCapriju), ki se ne pritožujejo, ampak delujejo, marca 2016 pričeli z akcijo čiščenja cigaretnih ogorkov v Bruslju. S svojimi akcijami zbujajo pozornost in ozaveščajo o teh majhnih, toda strupenih odpadkih v našem okolju, od katerih ima vsak cigaretni ogorek zmožnost onesnažiti 1000 litrov vode.

V Bruslju je 240 prostovoljcev v 3 urah pobralo 270.000 cigaretnih ogorkov (foto: Facebook LeoNotHappy).

Na zelo kreativen način se je zmanjševanja kadilskega smetenja lotila organizacija Hubbub, ko je v Edinburghu in Londonu namestila koše z dvema režama za "glasovnice", ki so v bistvu cigaretni ogorki. Kampanja je dosegla nekaj težkega: narediti uporabo košev zabavno. Z glasovnicami so se problema ogorkov lotili tudi pri naši Zero waste prireditvi, Art kampu, ki poteka v sklopu Festivala Lent.

Ste za Barco ali Madrid? (foto: Ballot Bin).

Tudi na slovenski obali so v sklopu akcije Čista obala v letu 2019, v le dveh urah pobrali 20.509 cigaretnih ogorkov. V ta namen so v Krajinskem parku Strunjan junija 2020 razstavili zbrane odpadke, da širijo zavest, da cigaretni ogorki niso biorazgradljivi in ne sodijo v naravo. 

Cigaretni ogorki torej nikakor ne spadajo med biološke odpadke, saj še zmeraj vsebujejo strupe, ki bi pri kompostiranju pristali na našem vrtu in posledično seveda v naši solati. Prav tako ne sodijo na tla avtobusne postaje, medtem ko čakate na avtobus, na gozdne poti, ko peljete psa na sprehod, v odtoke, reke in morja, kjer bi jih voda čudežno pojedla. Ko boste naslednjič pokadili enega ali dva, ogorek pustite v pepelniku ali primernem košu, zabojniku za mešane komunalne odpadke, ali si nabavite žepni pepelnik.

Medtem pa startup podjetje iz San Diega, imenovano “Greenbutts”, razvija filter iz organskih materialov, kot sta konoplja in lesna kaša, ki se hitro razgradi v tleh ali vodi. Čeprav je potemtakem filter mogoče biorazgradljiv, je še vedno poln strupenih snovi, tako da ni nobena alternativna rešitev. Spet drugi iščejo rešitve s pomočjo slikovnih opozoril na embalaži, ki namesto na človeka ciljajo na zdravje planeta. Kajti ko kadarkoli vržete ogorek, kajenje ubije ... naravo.

(foto: Alice Amiel)

Posvečeno vsem kadilskim junakom, naj prevzamejo odgovornost in ne puščajo ogorkov kjerkoli, ter tobačni industriji, da vključi ozaveščanje o pravilnem odlaganju ogorkov na cigaretno embalažo, preden jih v to prisili prihajajoča zakonodaja.

Viri

  1. https://www.nationalgeographic.com/environment/2019/08/cigarettes-story-of-plastic/
  2. https://www.themilitarytimes.co.uk/lifestyle/cigarette-butts-the-silent-killer-of-our-time/
  3. https://www.verywellmind.com/world-cigarette-litter-facts-that-will-shock-you-2824735
  4. https://www.worldcleanupday.org/news/2020/08/07/the-first-world-wide-rebellion-against-cigarette-butts-is-launched
  5. https://globalnews.ca/news/4418956/cigarette-butts-ocean-pollution-ban/
  6. https://parkstrunjan.si/pilotna-projekta-posvoji-obalo-in-super-gostinci-v-krajinskem-parku-strunjan
  7. https://www.zerowastescotland.org.uk/litter-flytipping/top-campaigns