Avtor: Jaka Kranjc, dne 15. february 2022, 18:02

Ekologi brez meja smo precej omreženi. Ne le zaradi zgodnje digitalizacije, ampak ker še vedno verjamemo v izjemno moč sodelovanja. V tokratnem članku na kratko predstavljamo, v katere vse pajčevine smo se zapletli in če se v njih nabirajo pajčevine.

Smo člani več mrež, ki bi jih lahko delili na slovenske in mednarodne; z močnim jedrom ali brez; na bolj imenike in prave mreže. Vse razen ene so vsebinske mreže, kar pomeni, da združujejo organizacije, ki se ukvarjajo s podobnimi področji. Angleži bi to povzeli s kratkim rekom: birds of a feather flock together. Naša aktivnost v teh mrežah je odvisna po eni strani od podobnosti perja, sorodnosti vsebin, po drugi pa od aktivnosti mrež in drugih članov mrež samih.

Tako na primer Slovenska mreža prostovoljskih organizacij skrbi za razvoj prostovoljstva v Sloveniji, a razen v časih sistemskih sprememb nima veliko skupnih akcij. Po drugi strani v manj znani Mreži NVO-VID za vključujočo informacijsko družbo ves čas brenči, a smo tam predvsem zaradi spodbujanja transparentnosti in odprtih pristopov (odprti podatki, odprta koda). Torej področij, ki nas skoraj tangirajo in so redko v ospredju. Naša predavanja o digitalnemu onesnaževanju in Digital Cleanup Day so po dolgem času prva bolj neposredna zveza med odpadki in virtualnim svetom.

Edina naša nevsebinska mreža je krovna slovenska mreža nevladnih organizacij CNVOS, ki je horizontalne narave, skrbi za sektor kot tak, nas neprestano izobražuje, in za razliko od regijskih stičišč pokriva celotno državo. Včasih preko nje podelimo kakšno dobro prakso, skupaj nastopimo ob napadih na nevladne organizacije ali spremembah področne zakonodaje. CNVOS je tudi mesto, kjer nevladniki med sabo demokratično izbiramo predstavnike v različnih javnih telesih — tudi občinskih zero waste odborih.

Še zadnja slovenska mreža na seznamu je Plan B za Slovenijo: mreža za trajnostni razvoj, ki združuje večino okoljevarstvenih (in naravovarstvenih) organizacij v Sloveniji. Ker je področje preširoko, smo se razdelili še na bolj osredotočene delovne skupine, kjer vodimo tisto za učinkovito rabo virov in odpadke. V njih potem potekajo strokovne debate, obveščanje o novostih, medsebojna podpora, usklajevanja odzivov na predloge zakonodaje ter drugo zagovorništvo. V zadnjem letu nam je na primer veliko časa vzelo ukvarjanje z vsemi različicami predloga novega Zakona o varstvu okolja.

Tujina

Prva tuja mreža, ki smo se ji pridružili in jo aktivno pospremili na pot po Evropi in svetu, se danes imenuje Let's do it World. Gre za mrežo organizatorjev čistilnih akcij na državni ravni, s ciljem vsakič zmobilizirati vsaj 5 % prebivalstva. Na lanskem Svetovnem dnevu čiščenja je sodelovalo kar 191 držav, na žalost pa večinoma ne dosegajo takih uspehov kot je bil projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Rekord po desetih letih še kar stoji, nam pa se zdijo drugi ukrepi bolj pomembni, zato smo v mreži kot soustanovitelji bolj zaradi tradicije. Mreža si vedno bolj prizadeva, da bi postala pomemben akter na globalni ravni in čiščenje izrabila za spodbujanje bolj krožnega ravnanja s stvarmi, ne le za zmanjševanje onesnaževanja.

Zero Waste Europe je mreža, ki nam je po vsebini najbližje in smo v njej zato tudi najbolj aktivni. Kot organizacija, jedro, bruseljski mehurček, obstaja že dlje (GAIA Europe), v bolj mrežni obliki pa je začela delovati kasneje. Tudi tam smo med starejšimi člani in zato nam pripada naziv nacionalne organizacije za zero waste (je le ena na državo). Vključuje tudi mrežo mest, ki so sprejele zero waste strategije in se tako podale na pot do družbe brez odpadkov. Krovna organizacija je skokovito zrasla v, za slovenske razmere, ogromno ekipo, ki nas tako hitro zalaga z vsebinami, poročili, idejami, modrostjo in finančnimi priložnostmi, da jim je pogosto že težko slediti. Da dogajanja na političnem parketu Bruslja sploh ne omenjam. Sicer je precej sodelovanja med člani in tipičnih nevladnih aktivnosti, ki so bile naštete že pri mreži Plan B.

Podobno velja za svetovno gibanje Break Free From Plastic, ki je pred petimi leti nastalo kot koordiniran odziv na vedno slabše stanje na področju plastičnega onesnaževanja. Največji uspehi do sedaj so bili sprejetje evropske direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, več prelomnih raziskav in z Emmyjem nagrajeni dokumentarec The Story of Plastic. V mreži sodelujemo predvsem na področju hitro spreminjajoče se zakonodaje in odkrivanja novih vidikov problematike.

Nedavno smo na spodbudo aktivnega državljana postali še člani gibanja Right to repair, ki si prizadeva za večjo popravljivost izdelkov, da bi zdržali dlje. Gre za bolj ohlapno organizirano mrežo, evropsko zavezništvo, staro dobri dve leti, ki pa ima jasne cilje. Namen je povsem skladen z našimi prizadevanji, članstvo pa dobra spodbuda, da jih na tem področju še okrepimo in na primer popravila bolj izpostavimo na portalu Manj je več.

Upam, da sem s tem pregledom pokazal, da res verjamemo v naš moto Skupaj zmoremo več!

Lanski uspeh mreže Let's do it