Avtor: Katja Sreš, dne 1. august 2022, 10:08

Ekologi brez meja nismo kemiki, pa vendar kemikalije prodirajo tudi v naše delo. In telo. To se dogaja na različne načine in ker nismo kemiki, se bomo posvetili tistemu, ki nam je najbližje - plastiki. 

Kaj imajo skupnega plastika in kemikalije?

Če poenostavimo, večina izdelkov iz plastike je narejenih iz nafte in zemeljskega plina. Pri pretvorbi teh goriv se v zrak izločajo škodljive snovi. Samo fosilna goriva pa niso dovolj. Da so lahko plastični izdelki lahki, čvrsti in vzdržljivi, ki se lahko obdelujejo in barvajo, je fosilnim gorivom treba dodati kemikalije. Med njimi so najpogostejši ftalati in bisfenoli. 

Od rafinerije do našega telesa

Škodljive kemikalije in mikroplastika prehajajo v naša telesa po različnih poteh, predvsem prek živil in vsakdanjih izdelkov. Med njimi pa niso le plastenke, ampak npr. tudi plenice in živalski izdelki. 

Kje vse s(m)o jih našli?

Bi svojemu otroku dali uživati rakotvorni formaldehid? Najbrž ne, a je 90 % dojenčkov v Evropi zaradi uporabe plenic izpostavljenih prav tej in še 37 drugim zelo škodljivim kemikalijam. 

PFA-je oz. ‘večne kemikalije’ so odkrili v športnih oblačilih, šminkah, maskarah in živilih, kot so npr. omake za testenine. Ta družina 9 tisoč škodljivih snovi vpliva na razmnoževalni in imunski sistem, dviguje krvni tlak in prispeva k razvoju rakotvornih bolezni. 

Z obstojnimi organskimi onesnaževali (med njimi dioksini in PCB-ji) je okuženih 90 % analiziranih jajc iz proste reje po Evropi. Tudi te snovi prispevajo k razvoju rakotvornih bolezni, poleg tega pa vplivajo še na razvoj možganov in so motilci hormonskega sistema. 

V embalaži, ki je v stiku s hrano, pa so nedavno odkrili 388 skrb vzbujajočih namerno dodanih kemikalij, med njimi so rakotvorne snovi, take, ki vplivajo na neplodnost in povzročajo težave endokrinemu sistemu.  

Tudi Ekologi brez meja smo pred časom sodelovali v raziskavi, ki je pod drobnogled vzela ftalate in fenole v naših telesih, konkretno v urinu. Omenjene snovi so povezane z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem. Izmed 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega najmanj 18 in največ 23 v posameznem vzorcu.

Kaj pa zdaj?

Evropska unija se je sicer v letošnjem letu zavezala k prepovedi 12.000 kemikalij s škodljivimi učinki za ljudi in okolje, ki so prisotne v kar 74 % izdelkov na trgu. 

Dokler pa evropska zakonodaja ne bo zaostrena (predvidoma ne pred 2030), se potrošniki lahko pred nevarnimi kemikalijami zaščitimo z izborom naravne kozmetike in čistil, uživanjem sveže in čim manj embalirane hrane ter izogibanjem izdelkov iz PVC (označeni s številko 3, ♵) in polikarbonata (PC).

Kemikalije pa ne predstavljajo problema le za naše zdravje. Otežujejo recikliranje in so ovira na poti do krožnega gospodarstva, zato si gibanje Toxic-Free Food Packaging prizadeva za regulacijo materialov, ki so v stiku z živili. Prav na tem novem spletnem mestu boste našli več informacij o vseh omenjenih škodljivcih in idejah, kako se jim izogniti.

https://twitter.com/ToxicFreeFood/status/1551529797423095808