Pristno sladka in zero waste Radovljica

V decembru so Ekologi brez meja v treh slovenskih krajih organizirali praktično predavanje Prazen koš, polna denarnica. Imam veliko srečo, da je bil eden od izbranih krajev Radovljica, kjer živim. Zbrali smo se v luštni predavalnici v Ljudski univerzi, kjer smo v dobre pol ure spoznali preproste alternative za dom brez odpadkov.

In kje začeti? Zelo veliko odpadkov se nabere na primer v kuhinji. Hrana, ki jo kupimo v embalaži, plastične vrečke, v katerih prinesemo domov sadje in drugo špecerijo, pa navsezadnje tudi hrana, ki se nam pokvari v hladilniku. In kje je rešitev? Da se v trgovino odpravimo s svojo embalažo. Vedno več trgovin ponuja vsaj del svoje ponudbe v razsutem ali nepakiranem stanju. V lastne pralne vrečke tako lahko naberemo oreščke, čaj in pa seveda sadje in zelenjavo. Če malce pobrskamo po spletu oziroma obiščemo spletno stran Manj je več, najdemo tudi testenine, žita, čistila … ki jih odnesemo domov v svoji embalaži. Ponudba se v Sloveniji vsekakor izboljšuje. Pomembno pa je seveda tudi, da hrano nakupujemo načrtovano. Da sproti skrbimo, da se ne pokvari, da nas datum »uporabno najmanj do« ne prestraši prehitro in da kuhamo zmerne količine. Z upoštevanjem teh nasvetov lahko prihranimo kar nekaj denarja, to pa je za nas Gorenjce še posebej pomemben podatek.

Prav tako kar nekaj denarja namenimo za nakup novih oblačil, sploh to velja za nežnejši spol. Ker pa so po Sloveniji (tudi v Radovljici) vedno bolj priljubljene izmenjave oblačil in trgovine iz druge roke, je novim oblačilom veliko enostavneje reči ne.

Kakor se za praktično delavnico spodobi, smo se po predavanju odpravili v mesto preverit, kako se teorija obnese v praksi. Najprej smo obiskali domačo trgovino 18sedem3, kjer nam je prijazen lastnik trgovine razložil svojo vizijo. Prizadevajo si, da prodajajo kakovostne izdelke s čim manj embalaže, katerih domače poreklo je izredno pomembno. Pohvalil se je, da so prva trgovina v Radovljici brez plastičnih vrečk. Poleg trgovinice oskrbuje z lokalno pridelano hrano tudi lokalni vrtec. V trgovini smo našli suho sadje v razsutem stanju, pa seveda zelenjavo in sadje v luštnih lesenih gajbicah, prava senzacija pa sta med in žganje »na rinfuzo«.

Za konec smo se ustavili še pri sosedih, v trgovini Smeško, kjer prodajajo oblačila iz druge roke. Prodajalka nam je zaupala, da imajo vedno več povpraševanja, oblačila pa kar redno menjavajo, saj imajo na drugi strani tudi veliko ponudbe. Vzamejo lepa, čista in cela oblačila, pri njih pa so na odkupu tri mesece. Če jih ne prodajo, jih vrnejo lastniku. Če pa jih ta ne pride iskat v določenem obdobju, jih podarijo naprej dobrodelni organizaciji.