Ogled pralnice in izposojevalnice plenic Lavanda

Dobre prakse so najboljši način učenja, še bolj pomemben pa je prenos teh praks v lokalno okolje in povezovanje z istomislečimi. Zato smo se Ekologi brez meja v sklopu projekta Zdrave ritke skupaj s predstavniki Vrtca Vrhnika, podjetja Viral, ki izdeluje pralne plenice Racman, in Razvojne zadruge eTRI odpravili na ogled pralnice in izposojevalnice plenic Lavanda v Bologni.

Za Zero Waste družbo oz. družbo brez odpadkov so ključne tudi pralne plenice. Plenice za enkratno uporabo namreč predstavljajo kar 2-3 % odpadkov iz gospodinjstev. Poleg varovanja okolja pa so pralne plenice boljše tudi za zdravje otrok in prispevajo k nižjim stroškom staršev in lokalnih skupnosti.

Lavanda

Nekatere evropske države imajo že odlično vzpostavljen sistem podpornih storitev za starše, ki se poslužujejo plenic za večkratno uporabo. Eden izmed takih primerov je pralnica in izposojevalnica plenic Lavanda v Bologni, ki smo si jo ogledali v četrtek, 14. maja 2015. Lavanda deluje znotraj kooperative Eta Beta, ki pod svojim okriljem združuje še 4 druge projekte, med njimi pridelavo ekološke zelenjave in recikliranje stekla.

Lavanda od leta 2009 oskrbuje več kot 40 javnih in zasebnih vrtcev v Bologni in njeni okolici. Plenic sami ne izdelujejo, saj se želijo prilagajati spremembam in s sodelovanjem z različnimi proizvajalci iskati najboljše rešitve. Plenice perejo, dostavljajo vrtcem, popravljajo in jih reciklirajo, v svoje delo pa vključujejo tudi migrante. Pralnica zaposluje 5 oseb.

Plenice Lavanda (foto: Katja Sreš) 

Ključna miselnost projekta Lavanda, ki je tudi privedla do uspeha, je povzročanje sprememb z izobraževanjem. Začeli so pri najmlajših, za katere so izdali poučno slikanico o pralnih plenicah. Staršem in lokalni skupnosti skušajo pralne plenice približati s Panolinoteco, razstavnim prostorom za različne tipe plenic, ki jih staršem ponudijo v brezplačen enomesečni preizkus. Poseben izobraževalni paket z vzorci pralnih pleničk namenjajo tudi vrtcem.

Poučna slikanica za otroke (foto: Katja Sreš)

Storitve pranja in izposoje zaenkrat ponujajo samo vrtcem, vendar pa bodo že septembra letos servis razširili tudi na gospodinjstva. Za to so se odločili, saj menijo, da program za vrtce stimulira spremembe pri starših. Pred uvajanjem svojih storitev v vrtec organizirajo več srečanj za vse vpletene, ki jih tako učinkovito pripravijo na spremembe. Pogovorijo se z vzgojitelji in starši, organizirajo pa tudi 3-dnevno delavnico za zaposlene, ki en dan preživijo v pralnici, drugi dan obiščejo vrtec, ki že uporablja pralne plenice, zadnji dan pa posvetijo posvetovanju s strokovnjaki in proizvajalci. Ključno je izobraževanje vzgojiteljev. Po izkušnjah sodeč se po treh do štirih letih na pralne plenice navadijo še tako ‘staromodni’ vzgojitelji.

Pilotni projekt storitev za gospodinjstva bodo letos septembra uvedli v dveh vrtcih. Sistem bo deloval tako, da bodo starši v vrtcu prejeli čiste in oddali umazane plenice. Čiste bodo lahko prejeli enkrat tedensko, medtem ko bodo umazane lahko oddali vsak dan. Lavanda svoje plenice spremlja s pomočjo RFID taggov oz. posebnih nalepk, s katerimi beležijo velikost plenic in kolikokrat je bila posamezna plenica uporabljena. S taggi spremljajo število plenic, ki jih potrebuje vrtec in v bodoče tudi starši, na podlagi tega pa potem lahko tudi izdajo račun. Sprva so storitve računali glede na količino porabljenih plenic, letos pa bodo v Bologni poskusili uvesti sistem pavšala za eno leto. Prednost izposoje plenic v primerjavi z nakupom je dvojna. Pranje v pralnici je namreč okolju bolj prijazno, saj so postopki pranja bolj izpopolnjeni, prav tako pa po končani uporabi plenic le te lahko uporabljajo za izposojo še naprej pri drugih otrocih.

Nalepke s katerimi beležijo velikost plenic in kolikokrat je bila plenica v uporabi (foto: Katja Sreš)

V načrtu imajo tudi sodelovanje s porodnišnicami, kjer bi novopečenim staršem namesto plenic za enkratno uporabo podarili pralne plenice.

Sistem izposoje in pranja za vrtce

Vsako jutro tovornjak sveže plenice odpelje do vrtcev. Dostavijo toliko plenic, kolikor so jih prejšnji dan pobrali. Isti tovornjak prevzame umazane plenice, saj ima dva ločena predela. V vrtcu dostavljalec plenice razdeli glede na velikost. Če v vrtcu ostanejo neuporabljene plenice, jih po štirih dneh prevzamejo in dajo v pranje zaradi zagotavljanja visokega nivoja higiene. V vrtcu ločeno zbirajo pleničke in prekrivne hlačke v prav posebnih zabojnikih, ki so ločeni na dva dela. V povprečju en otrok v času obiska vrtca porabi 1,5 plenic na dan.

Potovanje plenic od pralnice do vrtca (grafike: Lavanda)

Celoten postopek pranja plenic je avtomatiziran in je prilagojen za 3 načine pranja – pranje prekrivnih hlačk, pranje plenic in pranje neuporabljenih plenic. Proces pranja traja 1 uro in 5 minut, prekrivne hlačke sušijo v sušilnem stroju pol ure, plenice pa 40 minut. Plenice perejo na 62 °C. Kot so pokazale akademske raziskave, je to namreč idealna temperatura za delovanje čistilnih sredstev in zagotavljanje strogih higienskih meril. Sicer pa je pri pranju pomembno razmerje temperature in količine vode ter količine detergenta. Na eno plenico se pri pranju porabi 0,7 litrov vode. Največ plenic operejo od novembra do februarja, v pomladanskih mesecih otroke že navajajo k uporabljanju kahlice. Z uvajanjem plenic pa nikoli ne pričnejo septembra, saj se morajo otroci najprej navaditi na sam vrtec. V povprečju na dan operejo 2500 plenic, vsako plenico pa lahko operejo 300-350 krat. Vsake 3 mesece oprane plenice testirajo in preverjajo optimalnost njihovega postopka pranja.

Pralni stroji za plenice (foto: Katja Sreš)

Popoldne, po opravljenem postopku pranja, se posvetijo preverjanju kakovosti in popravilu plenic. Odslužene plenice pa ponovno uporabijo kot čistilne krpe v bolnišnicah.

Prostor za popravilo plenic (foto: Katja Sreš)

Udeleženci ekskurzije smo navdušeno požirali vsako informacijo, vsako podrobnost, ki prispeva k utečenemu in in premišljenemu sistemu. Socialno podjetje Lavanda je izredno prilagodljivo in inovativno, pred ovirami se ne ustavijo, ampak neprestano iščejo boljše in učinkovitejše rešitve. Domov smo se vrnili zelo motivirani, da take dobre prakse prenesemo tudi v naše okolje.