Komisija izgublja energijo z energetsko predelavo
Piše: Ferran Rosa, Zero Waste Europe
Decembra 2015 je Evropska komisija objavila sveženj o krožnem gospodarstvu, katerega cilj je temeljita sprememba ravnanja z odpadki, oblikovanja izdelkov in procesov ter potrošniških vzorcev tako, da se odlaganje in sežiganje odpadkov zmanjša na najmanjšo možno mero. V torek, 4. februarja, manj kot dva meseca kasneje, je Evropska komisija predstavila Kažipot energetske predelave, ki določa okvirje in pogoje Sporočila o energetski predelavi, ki bo objavljeno še letos. Besedilo Kažipota je zaskrbljujoče zaradi štirih razlogov.
Prvi je ta, da Komisija v besedilu uporablja pojem “odpadki, ki jih ni možno reciklirati” in ga opredeli kot odlično gorivo za sežigalnice kljub temu, da v predlaganih spremembah okvirne direktive o odpadkih ta pojem sploh ni definiran. Komisija meša pojma “odpadki, ki jih ni možno reciklirati” s pojmom “mešani odpadki”. Drži, da mešanih odpadkov ni mogoče reciklirati na preprost način, a pojma vendarle pomenita dve različni stvari.
Mešani odpadki so problem ločenega zbiranja, medtem ko so odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati, problem oblikovanja izdelkov. Če je vzpostavljeno pravilno ločevanje, potem odpadkov, ki jih ni možno reciklirati, preprosto ni. So materiali, ki jih ni mogoče reciklirati in rešitev tega problema ni sežiganje, pač pa preoblikovanje tako, da ustrezajo pogojem krožnega gospodarstva.
Drugič je besedilo Kažipota zaskrbljujoče zato, ker prezre vlogo civilne družbe in lokalnih oblasti, saj Komisija namerava opraviti posvetovanje z zakonodajno oblastjo držav članic, operaterji energetske predelave, proizvajalci RDF, reciklerji in drugimi industrijami, ki sežigajo odpadke (večinoma cementarnami). Na seznamu deležnikov ni niti lokalnih skupnosti, niti NVO in to kljub dejstvu, da sežiganje odpadkov ostaja izjemno sporna tema za NVO, lokalna združenja in civilne iniciative, ki navajajo številne pomisleke glede vplivov na zdravje ljudi in okolje, kot tudi probleme glede financiranja.
Zaskrbljujoče je še dejstvo, da besedilo ne navaja jasnih usmeritev glede obstoječih presežnih zmogljivosti energetske predelave odpadkov in celo spodbuja toge sisteme, kot je daljinsko ogrevanje, ki zahtevajo dolgoročne investicije. V krožnem gospodarstvu bi morali sistemi odstranjevanja odpadkov ostati fleksibilni, s čemer jih je moč progresivno prilagajati vedno višjim ciljem recikliranja in vedno nižjim količinam nastalih odpadkov. Dolgoročne investicije v drage naprave, ki za ogrevanje gospodinjstev potrebujejo zadostne količine nastalih odpadkov, niso ravno spodbuda in promocija preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja.
Nenazadnje je vključevanje energetske predelave odpadkov v Energetsko Unijo vse kaj drugega kot prispevek k zmanjševanju vplivov na podnebje, saj gre za enega najbolj okolju neprijaznih, dragih in neučinkovitih načinov proizvodnje energije. Sežiganje odpadkov ne prispeva k varnejši oskrbi z energijo, niti ne k promociji energije iz obnovljivih virov, ki bi zagotavljala nižji ogljični odtis ali blažila podnebne spremembe.
Besedilo Kažipota energetske predelave torej v ničemer ne prispeva k potrebnim sistemskim spremembam.
Originalen članek: European Commission keeps wasting energy on “waste-to-energy”
Prevod: Erika Oblak
