Pripombe NVO na četrto verzijo osnutka programov ravnanja in preprečevanja odpadkov

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 12.5.2016  na svojih spletnih straneh objavilo četrto verzijo dokumenta Osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (v nadaljevanju Osnutek), ki bo v javni obravnavi do 25.5.2016.

V nadaljevanju posredujemo nekaj dodatnih pripomb na četrti osnutek omenjenih programov, ki smo jih pripravili v društvu Ekologi brez meja v sodelovanju z okoljskimi nevladnimi organizacijami, združenimi v mreži Plan B za Slovenijo.

(1) Besedilo programov je z dodatnimi pojasnili dosti bolj berljivo od predhodnih verzij. Vendar pa bi bilo za večjo preglednost in jasnost programov kljub vsemu dobrodošlo, če bi se nekatere vsebine (predvsem povzetki zakonodaje in opisi stanja) prenesli v ločen dokument ali priloge.

(2) V delih, kjer se program dotika termične obdelave / energetske predelave ter ravnanja z blati čistilnih naprav manjkajo ukrepi, ki bi zagotavljali večje izločanje materialov z jasnim namenom, da se zapirajo snovni krogi (preko recikliranja in kompostiranja):

(a) Naprave za mehansko-biološko obdelavo in sortirnice ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov

Program ugotavlja, da imamo zadosti kapacitet za mehansko-biološko obdelavo mešanih ostankov komunalnih odpadkov. V besedilu so te naprave za lahki del frakcije predstavljene tako, kot da je edina možnost predelava v gorivo za sežig ali sosežig. To ne drži, saj je z nadgradnjo postopka / tehnologije možno iz mešanih ostankov zagotoviti dvoje: (i) dodatno izločanje materialov za recikliranje ter (ii) recikliranje same lahke frakcije. Eno in drugo je tako z okoljskega, kot skupnega stroškovnega vidika ravnanja s komunalnimi odpadki bolj zaželeno in ugodno ter v duhu prehoda v krožno gospodarstvo.

Pri dodatnem sortiranju ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov obstaja še precej možnosti za bolj učinkovito izločanje in dodatno preusmerjanje v recikliranje. Tudi pri nadaljnjem sortiranju odpadne plastične embalaže je možno in potrebno zagotoviti precej višje deleže snovne predelave.

Program bi se zato v tem delu moral jasneje usmeriti v nadgradnjo in izboljšave postopkov, ki sledijo ločenemu zbiranju, z namenom preusmerjanja dodatnih količin v recikliranje. Kot rečeno s tem lahko z relativno majhnimi stroški dosežemo dodatne pozitivne učinke za okolje in dolgoročno tudi stroškovno bolj učinkovito ravnanje z odpadki ter zapiranje snovnih krogov.

(b) blata čistilnih naprav in biološki odpadki iz gospodinjstev (kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odrez)

Neposredna uporaba blat čistilnih naprav v kmetijstvu je zaradi njihove onesnaženosti z različnimi onesnaževali (težke kovine, organske spojine, patogeni in ostanki zdravil) lahko precej omejena. Vendar pa tako kot biološki odpadki iz gospodinjstev vsebuje tudi pomembna in kot naravni vir vedno bolj omejeno dostopna hranila: fosfor, dušik in kalij.

Kot program ugotavlja, se lahko vračanje hranil (predvsem fosforja) v naravne kroge načeloma zagotovi preko aerobne in anaerobne predelave (v manjšem obsegu) ali termične obdelave v izključno za blata čistilnih naprav zgrajenih napravah (sosežig z drugimi odpadki ali v cementarnah ne omogoča pridobivanja fosforja iz pepela). Postopki pridobivanja fosforja preko termične obdelave so za Slovenijo in njene količine stroškovno vprašljivi.

Biološki odpadki iz gospodinjstev in bata čistilnih naprav kot rečeno niso samo odpadki, pač pa tudi vir pomembnih in vedno težje dostopnih hranil. Zakonodaja EU omogoča, da se kompost šteje med predelane količine odpadkov, vendar samo v primeru, da je pridobljeni kompost primeren za uporabo v kmetijstvu. Zato bi morali biti v programu kot prioriteta pri teh vrstah odpadkov jasno izpostavljeni ukrepi zagotavljanja čimvečje čistosti vhodnega materiala, katerih cilj je v največji možni  meri zagotavljati pridobivanje kakovostnega komposta in vračanja hranil v naravne kroge. Osnutek programa je zaenkrat usmerjen predvsem v zadnji del: urejanje zakonodaje za uporabo komposta in digestata v kmetijstvu.

Predlagamo, da se v program dodajo naslednji ukrepi:

• Spodbujanje uporabe bio razgradljivih vrečk za ločeno zbiranje bio odpadkov iz gospodinjstev po ustreznem EU standardu za kompostiranje (EN13432), kar zagotavlja, da kompost ni onesnažen s plastičnimi delci.
• Po Evropi se vedno bolj uveljavlja skupnostno kompostiranje v več stanovanjskih stavbah (eden najboljših primerov je Hernani, Španija). Sedanja zakonodaja predvideva samo dva načina kompostiranja: kompostiranje doma ali v centraliziranih kompostranah. Pri kompostiranju doma zakonodaja dovoljuje uporabo komposta v okviru gospodinjstva. Za centralizirane kompostarne velja zakonodaja, ki zahteva pridobivanje dovoljenj in nadzor kakovosti komposta. Za spodbujanje razvoja skupnostnega kompostiranja bi morala zakonodaja predvideti možnost enostavnejšega postopka pridobivanja dovoljenja in uporabe komposta.
• Uporabo komposta iz blata čistilnih naprav omejuje predvsem stopnja onesnaženosti s težkimi kovinami in ostanki zdravil. Glede zdravil v Evropi že obstajajo postopki, ki te ostanke uspešno odstranjujejo ali preprečujejo. Eden takih primerov je Stockholm, Švedska.
• Onesnaženost blat čistilnih naprav je možno relativno preprosto nadzorovati v primerih, ko je na čistilno napravo priklopljena tudi industrija. V teh primerih bi morala zakonodaja omogočati nadzor pri viru in možnost odklopa industrije, če v določenem obdobju ne uvede ukrepov, s katerimi zniža onesnaženost svojih izpustov. Takšne ukrepe že poznajo nekatere države EU.

(3) Program preprečevanja odpadkov v podjetjih bi se moral v večji meri usmerjati v ukrepe, ki zagotavljajo prehod v krožno gospodarstvo. Poleg celovitih sistemov ravnanja z okoljem, kot sta EMAS in ISO 14001, bi program moral vključiti vsaj še spodbujanje podjetij k novi zasnovi izdelkov (kot npr. Cradle to Cradle) ter poslovnih procesov.

Pri novih poslovnih procesih gre za naslednje:

• proizvod kot storitev (ponudniki storitev namesto ponudniki blaga),
• ponovna prodaja (zagotavljanje prvotnih lastnosti že uporabljenega izdelka (prenova), ki se potem ponovno ponudi na trgu),
• transformacija izdelka (združevanje sestavin izdelka z visokimi vrednostmi v nove izdelke),
• inovativni pristopi k recikliranju in upcycling,
• spodbujanje sodelujoče potrošnje preko družabnih omrežij.

(4) Predlagamo, da se kot ukrep programa ravnanja z odpadki doda krepitev Inšpektorata RS za okolje in prostor. Program predvideva večji nadzor na nekaterih področjih, že zdaj pa se v številnih primerih kaže potreba po tem, da bi za učinkovitejše delo morali inšpektorat kadrovsko okrepiti.

Pripravila: Jaka Kranjc in Erika Oblak, Društvo Ekologi brez meja

Organizacije delovne skupine Učinkovita raba virov in odpadki, mreža Plan B za Slovenijo:

– Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj,

– Društvo za trajnostni razvoj Duh časa,

– Društvo Ekologi brez meja,

– Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Slovenski E-forum,

– Društvo Gibanje za trajnostni razvoj,

– Društvo Temno nebo Slovenija,

– Greenpeace v Sloveniji,

– Inštitut za trajnostni razvoj,

– Kulturno ekološko društvo Smetumet,

– Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj,

– Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja.

– Društvo Bober – Okoljsko gibanje Dolenjske