Smernice za hotele in restavracije Zero Waste
Slovenska turistična organizacija je pred nekaj leti tuje goste povprašala, kako ocenjujejo vpliv dejavnikov na izbiro potovalne destinacije. Več kot 75 % vprašanih je ocenilo, da na izbiro, kje bodo preživljali dopust, vplivajo zeleno, neonesnaženo naravno okolje, mirna pokrajina in možnost aktivnosti v naravi. Do podobnih rezultatov je leta 2014 v raziskavi Evrobarometer prišla Evropska komisija.
Slovenija je leta 2016 na področju turizma dosegla rekorde, ki so zagotovo rezultat prizadevanj vseh: od ponudnikov storitev do lokalnih in državnih institucij. A če smo realni, so k temu precej pripomogla tudi geopolitična dogajanja (terorizem, begunci), ki so in še bodo vplivala na razporeditev turističnih tokov, ki je za nas za zdaj ugodna. Dejstvo je tudi, da rast prihodkov turizma zaostaja za rastjo števila nočitev. Tuj gost v namestitveni zmogljvosti prespi v povprečju le eno ali dve noči.
Rekordi glede obiska so torej trenutek, ki ga je smiselno izkoristiti za resničen prehod v zeleni turizem, da ne bomo zgolj počivali na lovorikah preteklosti, zaradi katere imamo danes v Sloveniji dobro ohranjeno naravno okolje. Naša naloga je, da prav zdaj poskrbimo, da takšno ostane – obresti na to glavnico trenutno namreč strmo rastejo.
Odpadki v turizmu so resen okoljski problem, še posebej na območjih z visoko koncentracijo turističnih aktivnosti in privlačnimi naravnimi znamenitostmi. Vsakodnevna potrošnja različnih izdelkov porablja naravne vire in energijo za njihovo pridelavo ali izdelavo ter transport. Ko postanejo odpadki, pa so povezani z onesnaževanjem voda, prsti in izgubo biotske pestrosti.
Vendar lahko hoteli in restavracije izzive na področju ravnanja z odpadki spremenijo v prednost. Sistematično izvajanje številnih manjših in konkretnih ukrepov Zero Waste omogoča povečanje kakovosti storitev ter večjo okoljsko ozaveščenost ne le v hotelu, temveč tudi v njegovi okolici. Uvajanje te strategije v hotele in restavracije prinaša številne koristi: tako okoljske kot ekonomske in tako za lastnika (davki, prihodki) kot za zaposlene ter tiste goste, ki cenijo okoljsko odgovorna prizadevanja.
Prihranke, ki jih Zero Waste hotel ali restavracija doseže z manj kuhinjskih odpadkov, lahko nameni za nabavo kakovostne, v Sloveniji pridelane hrane. Lokalni pridelovalci s ceno svojih pridelkov ne morejo in nikoli ne bodo mogli tekmovati z velikimi trgovskimi verigami. Je pa takšna hrana ne le okolju prijaznejša pač pa tudi okusnejša. In hotel, ki zna dobavitelje ustrezno predstaviti, ne le dviguje kakovost in pestrosti ponudbe, pač pa spleta vezi s svojim lokalnim okoljem in v sodelovanju z njim ustvarja nove produkte, ki bodo goste prepričali, da se k njim vrnejo in ostanejo dalj časa. Preprečevanje kuhinjskih odpadkov je le eden od vidikov Zero Waste koncepta v hotelu.
Proti koncu leta 2016 sem sodelovala na okrogli mizi o zelenem turizmu in navdušila me je Urška Topolšek Planinšek, ki skupaj z družino vodi Turistično kmetijo Urška – prvo pri nas, ki se ponaša z znakom okoljska marjetica. Med drugim je povedala , da so vlaganja v zeleni turizem še kako smiselna tudi zato, ker znižujejo stroške poslovanja.
Ukrepi učinkovite rabe energije in vode v največji meri slonijo na tehnologiji. Za manjšo porabe vode hotel na pipe namesti razpršilnike, za manjšo porabo elektrike varčne žarnice in kartico, ki izklopi vse luči, ko gost zapusti sobo. Pri uvajanju Zero Waste ukrepov ni tehnologije, ki bi zmanjševala količine nastalih odpadkov. Spremeniti je potrebno način obnašanja gostov, zaposlenih in dobaviteljev. Zato je pot do Zero Waste hotela postopna in lahko traja tudi 2 – 3 leta. Poti do cilja so različne in imajo od hotela do hotela lahko različno časovno dinamiko. Kljub temu smo osnovne korake in ukrepe strnili v Splošne smernice za hotele in restavracije na poti do Zero Waste.
Te so del projekta Zero Waste turizem, ki ga Ekologi brez meja izvajamo s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor. Lotili smo se oblikovanja smernic za Zero Waste prireditve ter hotele in restavracije in jih preko pilotnih primerov začeli uvajati v prakso. Skupaj s ponudniki storitev smo obiskali dobre prakse v sosednji Italiji in organzirali vrsto dogodkov, kjer smo svoje znanje delili z drugimi. Za delavnice je zanimanje veliko in jih bomo na pobudo različnih organizacij pripravljali tudi v bodoče. In kar je najpomembneje: pridobili smo potrebno znanje, da organizatorjem in hotelom lahko svetujemo in jim pomagamo na poti do Zero Waste ciljev.
Piše: Erika Oblak, vodja programa Zero Waste Slovenija
