Krožno gospodarstvo: nove evropske obveze in cilji ravnanja z odpadki

Po štirih letih priprav so v začetku junija v veljavo stopile prenovljene odpadkovne direktive, prve iz paketa krožnega gospodarstva. Prinašajo višje cilje, nekaj poenotenja, poostritev in dodatne ukrepe. Slovenija ima dve leti časa, da spremembe prenese v lastno zakonodajo.

Nove obveze

Vse države članice morajo vzpostaviti sisteme za ločeno zbiranje vseh:

• Bioloških odpadkov (do konca 2023)
• Tekstila (do 2025)
• Nevarnih odpadkov (do 2025)
• Odpadnih olj (do 2025)

Spodbujati morajo selektivno razgradnjo pri rušitvah objektov in vzpostaviti sisteme za ločevanje gradbenih odpadkov; najmanj za les, mineralne frakcije (vključno s ploščicami), kovine, steklo, plastiko in omet.

Razširjena odgovornost proizvajalca mora biti spremenjena, da bo uporabljala modulirane dajatve za proizvajalce. Da ti za izdelke, iz katerih nastajajo odpadki, ki jih je težje reciklirati, plačajo višjo dajatev. To bo spodbudilo okolju bolj prijazno oblikovanje (ecodesign), kar je izjemno pomembno orodje preprečevanja nastajanja odpadkov. Določeni so tudi minimalni standardi za delovanje shem ravnanja z odpadki, kasneje pa lahko pričakujemo še dokument s podrobnejšimi usmeritvami.

Državni načrti ravnanja z odpadki morajo po novem vsebovati tudi ukrepe proti vsem vrstam smetenja in ukrepe za sanacijo.  Države morajo poskrbeti, da je smetenje prepovedano.

Cilji

Večina nadgradenj ciljev je v manjših korakih, cilj recikliranja plastične embalaže pa je več kot podvojen:

V prvotnem predlogu paketa sta bila še cilja za odpadno hrano in morske odpadke. Evropska komisija se jih loteva z ločenimi ukrepi, do 2024 pa se moramo odločiti ali potrebujemo zavezujoče cilje.

Do 2024 je tudi rok za določitev ciljev recikliranja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov. Od 2027 naprej bodo mednje sodili le ločeno zbrani odpadki; stabiliziran del mešanih ostankov ne bo več vštet.

Ločenega cilja za pripravo na ponovno uporabo ni; še naprej je vključen v cilj recikliranja komunalnih odpadkov. Do leta 2024 bomo preučevali, če je potreben ločen cilj priprave na ponovno uporabo in še podcilji za gradbene odpadke, tekstil, komercialne in nenevarne industrijske odpadke.

V sprejemanju sta tudi Strategija o plastiki (…) in Direktiva o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, ki predvidevata dodatne ukrepe za preprečevanje plastičnega onesnaževanja, mdr. cilj zbrati 90% vseh plastenk. Več o tem si preberite v ločenem članku.

Izjeme in poročanje

Možnosti za derogacije so še bolj omejene, vzpostavljeno pa je tudi redno poročanje in primerjava s trenutnimi dobrimi praksami. Pri preverjanju upravičenosti bodo upoštevani tudi okoljski stroški, ne le ekonomski in čistost frakcij.  Med drugim to pomeni, da suh/moker sistem zbiranja kot je v rabi v nekaterih občinah, mogoče ne bo več priznan kot zadosten.

Iz izračuna doseganja ciljev so po novem izvzete surovine, ki jim je potekel status odpadka, in bodo uporabljene kot gorivo ali pa odložene. Isto velja za stabilizirane mešane komunalne odpadke. Kot recikliranja tudi ne bo več možno poročati kar ločenega zbiranja.

Evropska komisija bo do naslednjega marca še dodatno razjasnila pravila merjenja, računanja, preverjanja in poročanja podatkov o ciljih recikliranja.

Komentar

Cilji se morda zdijo ambiciozni, a ne le, da jih nekatere regije in občine v EU že presegajo in da so mnoge uspele v rekordnem času, na dobri poti smo tudi v Sloveniji. Poenotenje poročanja bo po raziskavah zbilo večino poročanih stopenj za 5-20 %, a na račun tega, da bomo imeli jasnejšo sliko stanja in kje so potrebne spremembe. Da bomo do leta 2035 dosegli 65 % stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov, bomo morali državno stopnjo ločenega zbiranja izboljšati na vsaj 75 %, saj razne nečistoče in izgube v procesu recikliranja pomenijo, da je stopnja recikliranja vedno nižja od stopnje ločenega zbiranja.

Komisija si je za delo na preprečevanju nastajanja odpadkov vzela dodaten čas oziroma to delo preložila na naslednjo komisijo, a zaveza ostaja. Ekologi brez meja, Zero Waste Europe in širša Zero Waste skupnost bomo poskrbeli da pokuka na svet in da bo napredek na tem področju dosežen že pred tem, kajti preprečevanje nastajanja odpadkov ostaja glavni izziv.

Projekt Plastika naša vsakdanja delno financira