Avtor: Irena Joveva, dne 13. January 2020, 17:01

Končno. Čeprav bi morali začeti že veliko prej, je v zadnjih letih vendarle končno zaznati nekaj več aktivnosti in pobud Evropske unije (EU) v skrbi za naše okolje. Veliko je bilo že storjenega pri ozaveščanju, a veliko je še za postoriti. Po raziskavi Eurostata se večina Evropejcev (84 %) strinja, da bi morale države narediti več na področju okolja in zagotoviti ustrezna sredstva za prehod na zelene energije. EU se je predstavila kot gonilna svetovna sila varovanja okolja in soočanja s podnebnimi spremembami. V Evropskem parlamentu smo sprejeli resolucijo, ki je razglasila izredne razmere zaradi podnebnih sprememb, Komisija pa si je - tudi zaradi izrazitega pritiska Parlamenta - zadala ambiciozni Zeleni dogovor.

Za doseganje zastavljenih ciljev bo oblikovanih veliko zakonodajnih aktov in direktiv. Tekoče leto bo pokazalo, kako si bo EU v naslednjih desetletjih prizadevala za ublažitev podnebnih sprememb in posledic ter za vzpostavitev okvira trajnostnega načina življenja. Evropski proračun medtem že skrbi za soočanje s podnebnimi spremembami na številnih področjih, kot so kmetijstvo, kohezija, energetika, razvoj in transport, ki imajo na podnebje največji vpliv. Sprejetih je bilo več ukrepov, ki bodo pričeli delovati v naslednjih letih, denimo direktiva o prepovedi plastike za enkratno uporabo.

Za namen spopadanja s podnebnimi spremembami se predvideva povečanje sredstev na 25 % proračuna (320 milijard evrov). Izrednega pomena so Sklad oziroma Mehanizem za pravičen prehod, Naložbeni načrt za trajnostno Evropo in reforma Skupne kmetijske politike. Marca naj bi bil predstavljen t. i. Podnebni zakon za podnebno nevtralno družbo do leta 2050, veliko pa pričakujem tudi od t. i. 'Farm to fork' prehranske strategije glede zmanjševanja uporabe pesticidov in antibiotikov.

Končno. Končno smo prišli do točke, ko je problematika okolja v evropski politiki postala prioriteta in  resnično si želim, da bomo uspešni ter rešili tisto, kar je še mogoče rešiti. Poročila znanstvenikov nas ne morejo navdajati z optimizmom. Onesnaženost oceanov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti, taljenje ledenih plošč in neizprosni požari... Čisto vsi moramo začeti ravnati odgovorno, se zavzeti za naravo ter poskrbeti za prihodnost nas in našega planeta. V enem izmed svojih plenarnih govorov sem povedala, da se podnebje spreminja, a da je skrajni čas, da se začnemo spreminjati tudi ljudje.

Evropska politika lahko omogoči zakonodajni okvir, vzpostavi mehanizme za pravičen prehod, usmeri okoljsko politiko ob bok industrijski, pri tem morda celo ustvari pogoje za večjo ekonomsko blaginjo. Vendar bomo morali storiti še veliko pri ozaveščanju, povezovanju različnih organizacij, deležnikov ali prostovoljnih pobud, spodbujanju dobrih praks in sprememb načinov življenja, ki škodijo Zemlji. Cena neukrepanja bo v vsakem primeru višja. Evropejci so navdihnili evropsko politiko in spodbudili ukrepanje. Zdaj je na evropskih politikih, da navdihnemo in pokažemo pot še preostalemu svetu.

foto: Evropski parlament

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.